Jedro

Razlogi za prenos pristojnosti tožeče stranke so osredotočeni na način in dolgotrajnost vodenja dveh pravdnih postopkov. Vendar pa tožnikovega dojemanja vodenja postopkov, kot tudi ne same njegove dolgotrajnosti, ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP, niti ni delegacija pristojnosti procesni institut, ki bi bil namenjen uveljavljanju kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Standard objektivne nepristranskosti in neodvisnosti pomeni, da so nedopustna kakršnakoli razmerja med osebami, ki odločajo v določeni zadevi in strankami postopka. Takih razlogov tožeča stranka konkretizirano ne uveljavlja.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Novi Gorici je Vrhovnemu sodišču odstopilo predlog tožeče stranke za prenos krajevne pristojnosti. Iz predloga izhaja, da tožeča stranke v dveh pravdnih postopkih, ki ju Okrajno sodišče v Novi Gorici vodi pod opr. št. P 212/2016 in opr. št. P 45/2021 predlaga, se določi drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da sta pred navedenim sodiščem pred dvema različnima sodnicama v teku dva pravdna postopka, in sicer P 212/2016, v katerem je tožeča stranka vložila tožbo in predlog za začasno odredbo zoper toženi stranki A. A. in B. B., in sicer zaradi ugotovitve služnosti zaradi postavitve, obratovanja, nadzora, upravljanja, vzdrževanja in popravila že zgrajenega daljnovoda 110 kV Gorica – Solkan, vključno s stebrom SMX, na služeči nepremičnini in v korist tožeče stranke ter pravdni postopek P 45/2021, v katerem je tožeča stranka vložila tožbo in predlog za začasno odredbo zoper C. C., zaradi ugotovitve služnosti, zaradi postavitve, obratovanja, nadzora, upravljanja, vzdrževanja in popravila že zgrajenega daljnovoda 110 kV Gorica – Solkan, vključno s stebrom SMX, na služeči nepremičnini in v korist tožeče stranke. Natančneje opisuje potek obeh pravdnih postopkov. Glede pravdnega postopka P 212/2016 poudarja, da je sodišče s sklepom z dne 31. 1. 2017 zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, Višje sodišče v Kopru pa je s sklepom I Cp 184/2017 z dne 4. 4. 2017 pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek z navodili za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe. Okrajno sodišče v Novi Gorici je v ponovljenem postopku po dveh urgencah s sklepom z dne 7. 6. 2017 predlog za izdajo začasne odredbe ponovno zavrnilo, Višje sodišče v Kopru pa je s sklepom I Cp 443/2017 z dne 19. 9. 2017 pritožbi ponovno ugodilo in zadevo ponovno vrnilo v ponovni postopek, ponovno z navodili za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe. Okrajno sodišče v Novi Gorici je v drugem ponovljenem postopku o predlogu za začasno odredbo iz leta 2016 odločalo tretjič in šele decembra 2020, torej po preteku štirih let od vložitve, predlogu ugodilo, pri čemer pa se je dejansko in pravno stanje tik pred tem tako spremenilo, da predlagatelj do danes ni uspel izvršiti začasne odredbe. Začasna odredba je bila izdana prav v času, ko se je lastništvo nepremičnine, na kateri stoji sporni steber in po kateri dostop do stebra do spremembe lastništva ni bil sporen in zato niti ni bil predmet pravdnega postopka, spremenilo. Prej je namreč stal na nepremičnini v lasti Republike Slovenije, potem pa je bila nepremičnina razparcelirana in samo del te nepremičnine, na katerem stoji sporni steber, izločen iz te nepremičnine kot nova nepremičnina ter prenesena na novega lastnika C. C., sina toženih strank v postopku P 212/2016. Tožene stranke so v tem postopku dostop začele pogojevati z izplačilom nerazumno visoke odškodnine in pogodbenimi kaznimi za ravnanja, ki so izven sfere tožeče stranke, na kar ta ni mogla pristati in je ponovno ostala brez dostopa do spornega stebra. Zato je bila primorana aprila 2021 začeti nov – predmetni - postopek pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici. Z vložitvijo nove tožbe in predloga za začasno odredbo je predlagala združitev postopkov, vendar Okrajno sodišče v Novi Gorici tudi o tem predlogu še ni odločilo. V tem postopku pa je okrajno sodišče ponovno o predlogu za izdajo začasne odredbe vsebinsko odločalo in ga s sklepom 23. 4. 2021 v celoti zavrnilo. Višje sodišče v Kopru je pritožbi tožeče stranke ponovno ugodilo. Nato je okrajno sodišče tožečo stranko s sklepom z dne 12. 8. 2021 pozvalo na dopolnitev predloga za izdajo začasne odredbe, čeprav je prvič o njem že vsebinsko odločalo. Po dopolnitvi z dne 25. 8. 2021 je sodišče predlog za začasno odredbo s sklepom z dne 2. 9. 2021 zavrglo. Tožeča stranka se tokrat za pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga ni pritožila. Postopanje Okrajnega sodišča v Novi Gorici je namreč šlo brez dvoma preko vseh razumnih in sprejemljivih meja, da bi lahko bilo še znotraj meja objektivne nepristranskosti sodišča, ki mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Vse navedeno vzbuja utemeljen dvom v nepristranskost sodišča in tožeča stranka za nadaljevanje postopkov pred tem sodiščem ne vidi smisla, saj njegovemu pravnemu varstvu že nekaj časa ni več zadoščeno. Pri tožeči stranki opisano ravnanje vzbuja utemeljen dvom v nepristranskost sodišča in je v celoti omajano zaupanje v njegovo odločanje. Zato predlaga, da Vrhovno sodišče v skladu z določbo 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določi drugo stvarno pristojno sodišče, ki ni Okrajno sodišče v Novi Gorici, saj so za to podani tehtni razlogi. Določitev drugega stvarno pristojnega sodišče ne bo dodatno zavleklo postopka, saj v nobenem postopku sodišče še ni začelo z obravnavanjem glavne stvari, razen tega pa je treba obe pravdi združiti. Gre za pravdi iste tožeče stranke zoper dve različni toženi stranki, ki so med seboj v sorodstvenem razmerju, za eno in isto služnost, o kateri ni mogoče odločiti različno, posledično pa gre za isto procesno gradivo, zaradi česar se bo z združitvijo pospešilo obravnavanje in zmanjšali stroški. Pravda, ki se vodi pod opr. št. P 212/2016 je kljub temu, da se je začela pred petimi leti, še vedno v začetni fazi, saj je postopek obstal zaradi večkratne zavrnitve začasne odredbe, tako da dokazi še niso izvedeni, stranke in priče še niso bile zaslišane, kar pomeni, da zaradi združitve v nobenem primeru ne bi prišlo do kakršnegakoli zaostanka oziroma zavlačevanja v drugi pravdi, temveč bi se prav obratno postopka pospešila in bistveno bi se zmanjšali stroški, tokrat pred drugim stvarno pristojnim sodiščem.

2. Tožena stranka je odgovorila na predlog. Predlaga zavrnitev predloga. Poudarja, da tožeča stranka ni podala dokaza, ki bi kazal na to, da se stanje na daljnovodnem stebru poslabšuje, oziroma da bi se od leta 2015 karkoli spremenilo pri statiki. S predlagano začasno odredbo je presegla tožbeni zahtevek, saj bi bila v skladu z njim upravičena terjati le uporabo dostopne poti, ne pa tudi izvedbe del, za katere je popolnoma jasno, da jih ne more opraviti brez posega v nepremičnino tožene stranke. Tožeča stranka želenih del tudi na podlagi začasne odredbe ne more realizirati brez posega v nepremičnino tožene stranke v obeh pravdah. Pričakuje odobritev nezakonitega dejanja posega v tujo nepremičnino. V tej zadevi je tožbo vložila 14. 4. 2021, torej po tem, ko je tožena stranka že bila lastnica nepremičnine. Nikakršno ločeno in drugačno odločanje se ni zgodilo, še zlasti pa ne odločanje o isti materiji. Nestrinjanje z odločitvama – izdanima in pravnomočnima začasnima odredbama ne more biti podlaga za predlagani prenos pristojnosti in za združitev zadev. Tudi ni uveljavljala razlogov za izločitev sodnika, ne gre pa za percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. V obeh pravdah gre tudi za drugačni pravni temelj in drugačen tožbeni zahtevek. Razlikuje se tudi besedilo uveljavljanih začasnih odredb. Sklicuje se na sklepe Vrhovnega sodišča I R 119/2021, I R 104/2011, I R 93/2009 in I R 85/2009. 3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti, je po ustaljeni sodni praksi šteti tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodnika pristojnega sodišča ali pa če so za to podani še kakšni drugi razlogi, ki bi na primer omogočali po prenosu pristojnosti hitrejše in smotrnejše odvijanje več postopkov.

5. Razlogi za prenos pristojnosti tožeče stranke so osredotočeni na način in dolgotrajnost vodenja dveh pravdnih postopkov, in sicer postopka, ki teče pod opr. št. P 212/2016 ter v tej zadevi pod opr. št. P 45/2021. Vendar pa tožnikovega dojemanja vodenja postopkov, kot tudi ne same njegove dolgotrajnosti, ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP, niti ni delegacija pristojnosti procesni institut, ki bi bil namenjen uveljavljanju kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja1. Podobno preizkus že sprejetih odločitev in dosedanja dinamika odločanja sodišča ne more biti predmet presoje v postopku v predlogu za prenos pristojnosti po določbi 67. člena ZPP. Nezadovoljna stranka ima v takih primerih na razpolago izrecno predvidene druge procesno pravne možnosti, ki zato ne morejo hkrati pomeniti tudi tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu navedene zakonske določbe.2 Vrhovno sodišče je v zvezi s to problematiko, ki je aktualna tudi v konkretnem primeru, še zavzelo stališče, da standard objektivne nepristranskosti in neodvisnosti pomeni, da so nedopustna kakršnakoli razmerja med osebami, ki odločajo v določeni zadevi in strankami postopka.3 Takih razlogov pa sicer tožeča stranka konkretizirano ne uveljavlja. Razlogi, na katere tožeča stranka opira predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, niso tisti, ki jih predvideva 67. člen ZPP.

6. Zato je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke zavrnilo. Odločalo pa je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 124. člena ZPP).

1 Primerjaj sklep VS RS I R 119/2011 z dne 6. 10. 2011. 2 Primerjaj sklep VS RS I R 93/2009 z dne 23. 7. 2009. Podobno sklep VS RS I R 104/2011 z dne 29. 9. 2011, ko je Vrhovno sodišče poudarilo, da tožnikov občutek prikrajšanosti v postopkih pred določenim sodiščem, v nobenem primeru ne predstavlja zadostnega razloga za delegacijo. 3 Primerjaj sklep VS RS I R 85/2009 z dne 23. 7. 2009.