Jedro

V obravnavani zadevi je tožena stranka le zavarovalnica, katere morebitna odgovornost do tožnika ne izhaja iz delovnega razmerja, zato ne gre za spor, za katerega bi bilo stvarno pristojno delovno sodišče.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v II. točki spremeni tako, da se zadeva po pravnomočnosti odstopi Okrožnemu sodišču v Mariboru.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno za reševanje tega spora (I. točka izreka) in odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani v pristojno reševanje (II. točka izreka).

Zoper II. točko izreka sklepa se pritožuje tožeča stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa spremeni ali razveljavi in po potrebi vrne zadevo v nov postopek. V pritožbi navaja, da je po določbi 52. člena Zakona o pravdnem postopku za sojenje v sporih o nepogodbeni odgovornosti za škodo poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti, pristojno tudi sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica ali sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno ali začasno prebivališče, zato navedeno velja tudi za spore zoper zavarovalnico za povračilo povzročene škode tretjim osebam po predpisih o neposredni odškodninski odgovornosti zavarovalnic. Ker obe navezni okoliščini, tako območje posledic nastale škode (delovna nezgoda se ji je zgodila v kraju Lenart v Slovenskih goricah) kot tudi stalno prebivališče tožeče stranke (Sveta Ana v Slovenskih goricah) napotujeta na krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, je tožeča stranka prepričana, da je zadevo potrebno odstopiti stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Mariboru.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani drugi odstavek sklepa v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje se je v tem sporu izreklo za stvarno nepristojno na podlagi ugotovitve, da med strankama (tožečo in toženo stranko) ni šlo za delovno razmerje. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) v točki b prvega odstavka 5. člena določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi predniki. V drugem odstavku 5. člena ZDSS-1 pa je določeno, da je delovno sodišče pristojno za odločanje tudi, če je v odškodninskem sporu, za katerega je podana pristojnost delovnega sodišča po določbah tega zakona, kot sospornik tožena zavarovalnica. V obravnavani zadevi je tožena stranka le zavarovalnica, katere morebitna odgovornost do tožnika ne izhaja iz delovnega razmerja, zato ne gre za spor, za katerega bi bilo stvarno pristojno delovno sodišče, kakor je pravilno sklenilo sodišče prve stopnje.

Tožeča stranka v pritožbi izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, da se zadeva odstopi Okrožnemu sodišču v Ljubljani, kot krajevno pristojnemu sodišču. Krajevna pristojnost sodišča se določa glede na zvezo posameznega spora z določenim sodnim okolišem. Ta zveza je v tem, da pravdne stranke prebivajo v določenem okolišu, da se tam nahaja sporni predmet ali je tam prišlo do spornega dogodka, ali da pred sodiščem že teče kak drug postopek in podobno. V odškodninskih sporih je želel zakonodajalec tožeči stranki olajšati sodno varstvo, zato ji je omogočil, da lahko izbere namesto sodišča splošne krajevne pristojnosti tudi sodišče, ki je zanjo ugodnejše: bodisi po območju, na katerem je bilo storjeno škodno dejanje; v primeru smrti ali hude telesne poškodbe pa tudi po območju prebivališča tožeče stranke (52. člen ZPP). Tožeča stranka v tožbi uveljavlja plačilo odškodnine iz naslova nesreče pri delu zoper zavarovalnico. V konkretnem primeru se je delovna nezgoda zgodila v Lenartu v Slovenskih Goricah, stalno prebivališče tožeče stranke pa je v Sveti Ani v Slovenskih Goricah, zato je potrebno izbiro tožeče stranke spoštovati in je podana (izbirna) krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru (prvi in drugi odstavek 52. člena ZPP).

Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani del sklepa spremenilo tako, da se zadeva po pravnomočnosti odstopi v pristojno reševanje Okrožnemu sodišču v Mariboru (3. točka 365. člena ZPP).