Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSK sklep I Cp 708/2005

ECLI:SI:VSKP:2006:I.CP.708.2005 Civilni oddelek

predznamba lastninske pravice listine za dovolitev predznambe
Višje sodišče v Kopru
23. maj 2006

Povzetek

Sodba se nanaša na zavrnitev predloga za vknjižbo predznambe lastninske pravice, ki ga je predlagateljica vložila na podlagi tožbe. Sodišče je ugotovilo, da tožba ni listina, ki bi izpolnjevala pogoje za predznambo po ZZK-1, saj sama po sebi ne dokazuje pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice. Pritožba predlagateljice je bila zavrnjena, sklep sodišča prve stopnje pa potrjen, pri čemer je sodišče ugotovilo, da ni bilo razlogov za prekinitev postopka.
  • Pravna podlaga za predznambo lastninske pravice.Ali tožba, vložena za sklenitev prodajne pogodbe in izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, izpolnjuje pogoje za dovolitev predznambe lastninske pravice po Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1)?
  • Učinkovitost predznambe.Ali je predznamba lastninske pravice lahko dovoljena na podlagi tožbe, ki sama po sebi ne dokazuje pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice?
  • Postopek prekinitve.Ali bi moralo sodišče prekiniti postopek, če ni bilo pogojev za dovolitev predznambe?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Predlagateljica je kot podlago za predznambo predložila tožbo, ki jo je vložila zaradi sklenitve prodajne pogodbe in izdaje zemljiškoknjižnega dovolila, vendar tožba ni listina oziroma odločba iz 49. člena ZZK-1, saj tožba sama po sebi še ne dokazuje pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice ne glede na to, da je nepremičnina označena v skladu z zakonskimi zahtevami.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Izbriše se zaznamba nepravnomočnosti sklepa z dne 15.2.2005.

Obrazložitev

Predlagateljica je na podlagi tožbe, vložene pri Okrožnem sodišču v K. dne 10.9.2004, predlagala, da se pri nepremičnini parc. št. 3354, vpisani v vložku št. 387 k.o. C., vknjiži predznamba lastninske pravice v korist predlagateljice. Vodja zemljiške knjige je zavrnila predlog za vknjižbo predznambe lastninske pravice pri navedeni parceli, ker k predlogu ni bila predložena listina, ki je podlaga za zahtevani vpis. Predlagateljica je ugovarjala in zemljiškoknjižna sodnica je z izpodbijanim sklepom zavrnila ugovor predlagateljice in potrdila sklep z dne 15.12.2004, s katerim je bil zavrnjen vpis ter odločila, da se pri parceli št. 3354 v vl. št. 387 k.o. C. zbriše zaznamba vložitve ugovora predlagateljice in zaznamuje nepravnomočnost sklepa z dne 15.2.2005. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da sodišče v izpodbijanem sklepu obširno citira določila Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki jih navaja zemljiškoknjižna referentka, vendar za to ni bilo potrebe, saj se lahko vsebino teh členov prebere v zakonu in to seveda ni bil smisel ugovora. Bistvo ugovora je bilo v tem, da sodišče ni povedalo, zakaj predložena tožba ne more biti listina, ki je potrebna za predznambo lastninske pravice, ne pa navajanje, kaj določa zakon. Glede tega ugovora se sodišče v izpodbijanem sklepu sklicuje na 49. člen ZZK-1. Po mnenju predlagateljice vložena tožba, ki vsebuje tožbeni zahtevek za sklenitev pogodbe in izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, izpolnjuje pogoje za dovolitev predznambe po tem zakonskem določilu. V skladu s 1. odst. 29. člena ZZK-1 o dovolitvi vknjižbe oziroma predznambe odloča zemljiškoknjižno sodišče na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravice, ki je predmet vpisa, in ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom. V 1. odst. 31. člena je določeno, da v listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. V 3. odst. 31. člena pa je določeno, da v listini, ki je podlaga za vpis pridobitve pravice, mora biti navedena oseba, v korist katere naj se vpis opravi, s podatki, s katerimi se vpiše v zemljiško knjigo. Drugih posebnih pogojev za listino, ki je lahko podlaga za predznambo, zakon ne določa. Zakaj tožba ni izenačena z zasebno listino ali notarsko listino, sodišče v izpodbijanem sklepu ne pove. Res ne gre za notarsko listino, gre pa za zasebno listino, ki izpolnjuje pogoje za dovolitev predznambe. Podrejeno gornjim navedbam je odločite sodišča v izpodbijanem sklepu nepravilna tudi zaradi tega, ker če ni bilo pogojev za dovolitev predznambe, bi moralo sodišče postopek prekiniti do odločitve pravdnega sodišča o vloženi tožbi. V 2. odst. 120. člena ZZK-1 je določeno, da se v zemljiškoknjižnem postopku glede vprašanj, ki niso urejene s tem zakonom, uporablja splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). V splošnih določbah ZNP je v 8., 9. in 10. členu določeno, da sodišče nepravdni postopek prekine, če so med udeleženci sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja. Ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem, se nepravdni postopek nadaljuje. Ker sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne more reševati oziroma odločati o tožbenem zahtevku po vloženi tožbi, na podlagi katere se predlaga dovolitev zaznambe, bi moralo zato postopek prekiniti in nadaljevati po pravnomočnosti odločitve o vloženi tožbi.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za predznambo po 48. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki je glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, in ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči. 49. člena ZZK določa, da se predznamba dovoli na podlagi naslednjih listin: - odločbe iz 3. do 8. točke 1. odst. 40. člena zakona, ki še ni postala pravnomočna oziroma dokončna; - zasebne listine oziroma notarskega zapisa o pravnem poslu iz 1. oziroma 2. odst. 36. člena tega zakona, ki ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila; - listine iz 1. točke 1. odst. 40. člena tega zakona, na kateri podpis ni overjen; - listine iz 2. točke 1. odst. 40. člena tega zakona, če ni predložen tisti odpravek notarskega zapisa, ki je bil sestavljen za vpis v zemljiško knjigo, temveč kateri od drugih odpravkov tega zapisa (1. odstavek); predznamba se dovoli tudi na podlagi drugih odločb sodišča oziroma drugega državnega organa, če zakon določa, da so podlaga za predznambo pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo (3. odstavek). Predlagateljica je kot podlago za predznambo predložila tožbo, ki jo je vložila na Okrožnem sodišču v K. zoper F.I. zaradi sklenitve prodajne pogodbe in izdaje zemljiškoknjižnega dovolila, vendar tožba ni listina oziroma odločba iz 49. člena ZZK-1, saj tožba sama po sebi še ne dokazuje pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice ne glede na to, da je nepremičnina označena v skladu z zakonskimi zahtevami. Po citirani določbi ZZK-1 torej tožba ni listine, ki bi bila lahko podlaga za predznambo, kar je predlagateljici pojasnilo že sodišče prve stopnje, zato je odločitev povsem pravilna. Tudi ne pride v poštev uporaba določb 8., 9. in 10. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), kot trdi predlagatelj v pritožbi. 8. člen ZNP govori o reševanju predhodnega vprašanja v nepravdnem postopku, po 9. členu pa nepravdno sodišče prekine postopek in napoti udeležence na pravdo, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja, v predmetni zadevi pa ne gre za tako situacijo, zato prekinitev postopka nikakor ne pride v poštev. Pritožbeno sodišče zaključuje, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in ker ni zasledilo nobenih uradoma upoštevnih kršitev postopka (2. odst. 350. čl ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP in 120. čl. ZZK-1), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, hkrati pa je dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa (2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1. Pritožbeno sodišče se ni opredeljevalo do pritožbenih trditev, ki niso relevantne za odločitev.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia