Jedro

V upravnem sporu, katerega predmet so stroški postopka upravne izvršbe, stranka ugovorov, ki se nanašajo na komasacijski postopek, ne pa na odločbo, ki jo v upravnem sporu izpodbija, ne more uspešno uveljavljati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep o stroških v zvezi z upravno izvršbo št. 356-6/89-04-U/SU z dne 14.7.1993, ki ga je izdala urbanistična inšpekcija uprave za inšpekcijske službe občine Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, enota Murska Sobota. V obrazložitvi navaja, da tožeča stranka do določenega roka ni izvršila z odločbo št. 356-6/89-04-U/SU z dne 21.11.1990 naloženih obveznosti. S sklepom o dovolitvi upravne izvršbe z dne 9.1.1992 je bil tožeči stranki določen nov rok in sicer 15.2.1992 in ker tudi takrat ni izpolnila naloženih obveznosti, je bil ponovno določen nov rok za neposredno izvršbo in sicer 22.9.1992 in datum opravljanja izvršbe po drugi osebi 30.9.1992. Tako 30.9.1992 kot 22.3.1993 je tožeča stranka preprečila izvršbo, tako da je bila ta opravljena šele 6.4.1993. Tožena stranka ugotavlja, da je prvostopni organ pravilno odločil o višini stroškov izvršbe ter da je tožeča stranka na podlagi 115. člena ZUP dolžna trpeti stroške v zvezi z izvršbo (na kar je bila tudi predhodno opozorjena) in tudi za prisilno izvršbo, ki jo je sama preprečila z zaporo s kmetijskimi stroji.

Tožeča stranka v pritožbi, ki pa jo sodišče šteje kot tožbo, navaja, da je inšpekcijsko službo stalno obveščala, da je zadeva v postopku na sodišču, ker postopek še ni končan. Predlaga, da sodišče pri svojih odločitvah upošteva odločitve komasacijskega odbora, referenta odgovornega za komasacijske postopke z dne 30.6.1989. Kljub temu, da so za zgraditev cest odvzeli komasacijskim upravičencem zemljo in da so vsi udeleženci komasacije plačali 12 % lastnih sredstev, se sporna cesta ni zgradila, za kar je odgovoren I.K. Tožeča stranka je to prijavila inšpekcijski službi, vendar zoper odgovornega niso ukrepali. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče je na podlagi spisne dokumentacije presodilo, da je tožena stranka odločila v skladu s procesnimi predpisi. Tožbeni ugovori se dejansko nanašajo na komasacijski postopek ne pa na odločbo, ki jo tožeča stranka v upravnem sporu izpodbija, torej odločbo, s katero je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo zoper sklep o stroških postopka v zvezi z upravno izvršbo, s katero ji je bila naložena odstranitev betonskega cevnega propusta in gramoza iz melioracijskega jarka, ki ga je tožeča stranka vgradila brez ustreznega dovoljenja pristojnega organa. V upravnem sporu, katerega predmet so stroški postopka upravne izvršbe, tožeča stranka navedenih ugovorov ne more uspešno uveljavljati.

Ker je glede na navedeno tožba neutemeljena, jo je sodišče zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).