Jedro

Pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP (da ima tožnik verjetne izglede za uspeh) v predmetni zadevi ni izkazan. Če ni izkazan utemeljen sum storitve KD, kazenskega postopka ni smotrno voditi. Upoštevanje kriterija možnosti uspeha v zadevi oz. razumnosti v predmetnem kazenskem postopku ne posega v ustavne pravice tožnika in ne nasprotuje tudi stališčem, ki jih je o ustavnoskladni razlagi 24. člena ZBPP zavzelo že Vrhovno sodišče RS.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je začasen predsednik Okrožnega sodišča v Krškem (v nadaljevanju Organ za BPP) zavrnil tožnikovo prošnjo z dne 17. 2. 2016 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika pred sodiščem I. in II. stopnje ter za oprostitev plačila stroškov postopka v kazenski zadevi I Kr 3809/2016, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Krškem. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe med drugim izhaja, da tožnik prosi za BPP v predhodno navedeni kazenski zadevi v zvezi z dopolnitvijo tožnikove laične vloge, vložene 25. 1. 2016 po pozivu sodišča z dne 1. 2. 2016. Z navedeno vlogo je tožnik predlagal začetek kazenskega pregona zoper večje število oseb, navedenih poimensko v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Vlogo bi moral tožnik skladno s pozivom sodišča z dne 1. 2. 2016 popraviti tako, da bi ločeno in razumljivo oblikoval zasebne tožbe in obtožne predloge zoper posamezne subjekte. Iz spisa I Kr 3809/2016 Okrajnega sodišča v Krškem izhajajo podatki in navedbe očitanih kaznivih dejanj (v nadaljevanju KD), ki jih tožnik navaja in jih Organ za BPP obširno povzema v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Organ za BPP ugotavlja, da je Specializirano državno tožilstvo s sklepom z dne 23. 10. 2015 zavrglo tožnikovo ovadbo zoper policiste PP Krško: … zaradi KD, ki jih navaja in se preganjajo po uradni dolžnosti. Iz izjav oseb, ki so bile prisotne pri dogodku 21. 4. 2015 ni bilo mogoče sklepati, da bi navedeni policisti izvršili očitana KD. S sklepom z dne 22. 12. 2015 pa je tudi zavrglo ovadbo zoper dr. A.A. zaradi malomarnega zdravljenja in opravljanja zdravilske dejavnosti po prvem odstavku 179. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), saj ni bilo izkazano občutno poslabšanje zdravja tožnika. Tožilstvo pa je odstopilo tudi od pregona glede ostalih KD, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in jih tožnik očita … iz razlogov, ki jih Organ za BPP v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja.

2. Poleg predhodno navedenega pa želi tožnik BPP tudi za vložitev zasebnih tožb zaradi KD, zoper večje število domnevnih storilcev KD, navedenih na strani 6 obrazložitve izpodbijane odločbe. Iz dokumentacije izhaja, da so domnevni storilci KD obrekovanja po 159. člena KZ-1 in žaljive obdolžitve po 160. členu KZ-1 dejanje izvršili tako, da so na zapisnik na PP Krško izjavili, da imajo s tožnikom probleme, da se ta vede nerazumno in ima psihične težave, oz., da so kot zdravniki podali strokovno mnenje o tožnikovem zdravstvenem stanju. Tožnikovo navajanje v laični vlogi z dne 25. 1. 2016, da mu je nastala v zvezi z domnevnimi KD velika materialna in nematerialna škoda, pa je premalo konkretizirano. V zvezi z očitanim KD neupravičene izdaje poklicne skrivnosti po prvem odstavku 142. člena KZ, kar tožnik očita dr. B.B. in dr. A.A., pa ni izkazan zakonski znak KD, da bi bila skrivnost izdana neupravičeno, kar prav tako izhaja iz razpoložljive dokumentacije. Ob upoštevanju 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) Organ za BPP zaključuje, da je obravnavana zadeva očitno nerazumna in da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh v tej zadevi, zato je tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v predmetni zadevi zavrnil. 3. Tožnik se z izpodbijano odločitvijo Organa za BPP ne strinja in v tožbi ugovarja, da je bilo v zadevi materialno pravo napačno uporabljeno, napačno je ugotovljeno dejansko stanje, kršena so bila določila postopka, kršene pa so bile tudi tožnikove ustavne pravice, ki jih navaja. Sodišče v Krškem je v zvezi z zadevo I Kr 3809/2016 dne 25. 1. 2016 prejelo tožnikovo vlogo na 273 straneh in 1. 2. 2016 naložilo tožniku, da naj to vlogo (obtožni predlog in zasebno tožbo) dopolni. Ker je tožnik oseba, ki ni vešča prava, za dopolnitev potrebuje odvetnika. V tožbi obširno opisuje dogodek, ki se je zgodil 21. 4. 2015 in v katerem so sodelovale uradne osebe ter druge osebe, ki jih navaja ter storile KD, ki jih tožnik očita. Navaja namen BPP, razviden iz 1. člena ZBPP in citira prvi odstavek 24. člena ZBPP. Navaja tudi razloge, zaradi katerih meni, da ima predmetna zadeva za tožnika poseben pomen. Sklicuje se na načelo pravičnosti, resničnosti, enakosti ter pravne države. Poudarja pomen zagotavljanja pravnega varstva in povrnitve škode oz. plačila odškodnine zaradi povzročene materialne in ne materialne škode, ki jo navaja. Sklicuje se na Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznivim ravnanjem (v nadaljevanju Konvencija). Navaja razloge, zaradi katerih meni, da gre v zadevi za napad uradnih oseb na tožnikovo življenje s poskusom umora tožnika.

4. Organ za BPP v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel nobenega argumenta, s katerim bi utemeljil, da ne obstaja objektivno dejstvo, da bi se lahko tožnik, kot neuka stranka in žrtev poskusa umora, stigmatizacije in državnega kriminala, v predmetni zadevi verodostojno in uspešno zastopal sam. Okrajno sodišče v Krškem je objektivno odgovorno za zlorabljanje institucij v dolgotrajnih nepravdnih sodnih postopkih, ki jih v tožbi navaja. Navedeno sodišče je tudi neupravičeno zavrnilo vse tožnikove predloge za izvedbo preiskovalnih dejanj v kazenskih postopkih, ki jih v tožbi navaja. Obstaja velika verjetnost, da gre pri temu sodišču za onemogočenje pravnega varstva tožniku, ker mu v zadevi ne dodeli BPP in s tem zavestno sodeluje pri izvršitvi KD oz. pri prikrivanju KD uradnih oseb. Navedeno sodišče ni niti v enem segmentu ugotovilo resničnega dejanskega stanja v predmetni zadevi, kar podrobneje opiše na straneh 11 do 21 tožbe. Okrožno sodišče v Krškem ne obravnava le tožnikove prošnje za BPP v predmetni zadevi, marveč je to le sredstvo za ustavitev konkretnih kazenskih postopkov s ciljem, da uradne osebe ne bi kazensko odgovarjale za storjena naklepna KD. Tožnik je žrtev kazenskega napada s strani sodstva. Organ za BPP pa ni navedel nobenega utemeljenega razloga za zavrnitev zaprošene BPP. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo v celoti odpravi ter zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek, oziroma podrejeno, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno odpravi, op. sod.) ter samo meritorno odloči o stvari, tožnika pa naj v vsakem primeru oprostiti plačila sodne takse.

5. Tožena stranka po pozivu sodišča na podlagi določil 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) posebnega odgovora na tožbo ni vložila, pač pa je sodišču predložila predmetni upravni spis.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena ZUS-1 v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja:

8. Iz upravnih spisov in obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP v zvezi z pozivom Okrajnega sodišča v Krškem z dne 1. 2. 2016 na dopolnitev tožnikove vloge z dne 25. 1. 2016 v kazenski zadevi I Kr 3809/2016, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Krškem.

9. Namen ZBPP, kot izhaja iz 1. člena ZBPP, je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Vendar navedeno ne pomeni, da je oseba, ki izpolnjuje z določili ZBPP predpisane finančne pogoje, že samo na podlagi te okoliščine upravičena do odobritve BPP. Zakonodajalec je namreč z določili 24. člena ZBPP obenem predpisal tudi pogoj, ki mora biti ob izpolnjevanju finančnega pogoja kumulativno podan, in sicer, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji prav tako upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma, se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva, oziroma, nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj, oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

10. Tožena stranka je v predmetni zadevi odločila na podlagi 24. člena ZBPP, ki ga je po mnenju sodišča tudi pravilno uporabila. Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Glede na podatke upravnega spisa sodišče pritrjuje izpodbijani odločitvi organa za BPP, saj tožnik ni navedel drugačnih razlogov, ki bi lahko omajale ugotovitve pristojnega Organa za BPP. Po presoji sodišča je Organ za BPP utemeljeno sklepal, da tožnik v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh iz razlogov, ki jih obširno navaja v obrazložitvi izpodbijane odločbe in se z njimi strinja tudi sodišče. Organ za BPP je imel v prvem odstavku 24. člena ZBPP tudi pravno podlago za zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev BPP v predmetni zadevi.

11. Sodišče se strinja s presojo Organa za BPP, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s kazenskim pregonom zoper večje število oseb, ki so poimensko navedene v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Presoja je prepričljivo in izčrpno obrazložena tako v pravnem, kot tudi v dejanskem pogledu. Pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP (da ima tožnik verjetne izglede za uspeh) tudi po presoji sodišča v predmetni zadevi ni izkazan. Če ni izkazan utemeljen sum storitve KD, kazenskega postopka ni smotrno voditi. Po mnenju sodišča je Organ za BPP pravilno uporabil materialno pravo, sodišče pa tudi ni našlo kršitev pravil postopka. Sprejeta odločitev je v skladu s sodno prakso (glej sodbe Upravnega sodišča RS v zadevah II U 71/2015, I U 71/2015, I U 1045/2011). Upoštevanje kriterija možnosti uspeha v zadevi oz. razumnosti v predmetnem kazenskem postopku ne posega v ustavne pravice tožnika in ne nasprotuje tudi stališčem, ki jih je o ustavnoskladni razlagi 24. člena ZBPP zavzelo že Vrhovno sodišče RS (glej sodbi X Ips 207/2014 in X Ips 224/2014). Po presoji sodišča je Organ za BPP v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno in obsežno navedel razloge, zaradi katerih ocenjuje, da v predmetni zadevi tožnik, kot subsidiarni tožilec, nima verjetnih izgledov za uspeh. Enako pa velja tudi v primeru, kjer želi tožnik vložiti zasebne tožbe zoper osebe, navedene v obrazložitvi izpodbijane odločbe.

12. Ugotovitev, ki jih je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel Organ za BPP in se nanje oprl pri sprejeti odločitvi, da zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh, kot to določa prvi odstavek 24. člena ZBPP pa tudi sicer tožnik v tožbi niti ne izpodbija konkretno in glede tega ne navaja kakorkoli drugače. Zato je po presoji sodišča pravilna odločitev tožene stranke na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter po pravilni izvedbi dokazne ocene, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, tožnik pa v tožbi zgolj pavšalno ugovarja ugotovljenemu dejanskemu stanju v zadevi, na podlagi katerega je Organ za BPP sprejel svojo odločitev.

13. Prav tako tožnik ne navaja konkretno razlogov, zaradi katerih meni, da je izpodbijana odločba tožene stranke nepravilna in nezakonita ter v čem vidi kršitve Ustave RS. Sodišče zato teh pavšalnih tožnikovih ugovorov ne more preizkusiti in jih kot pavšalne zavrača. 14. Sodišče se po povedanem strinja s pravnimi in dejanskimi razlogi, ki jih je za svojo odločitev pravilno in skladno s podatki v listinah predloženega upravnega spisa argumentirano navedel že Organ za BPP. Sodišče tudi ni ugotovilo, da bi bila v postopku kršena pravila postopka, prav tako pa tudi ni ugotovilo drugih nepravilnosti, ki bi bile razlog za odpravo izpodbijane odločbe in na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti.

15. Tožnik je v tožbi tudi predlagal sodišču, da ga oprosti plačila sodnih taks. V zvezi s tem tožnikovim predlogom sodišče pripominja, da je tožnik že po samem zakonu (ex lege) oproščen plačila sodnih taks, saj se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi BPP. Zato sodišče o tožnikovi prošnji za oprostitev plačila sodnih taks ni posebej odločalo.

16. Ker ugovori, ki jih uveljavlja tožnik v tožbi, po predhodno povedanem niso utemeljeni, je sodišče predmetno tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.