Jedro

Ker je bila pravna oseba ob uveljavitvi ZDen vpisana v sodnem registru kot delniška družba v družbeni lastnini, ni bila upravičena razpolagati s predmetnimi nepremičninami, katerih vrnitev je bila zavarovana z začasno odredbo po 11. členu ZLPP.

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne. 3. Zahteva stranke z interesom A.A. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Upravna enota A. (prvostopni organ) je z izpodbijano delno odločbo odločil, da je zavezana stranka (tožeča stranka) dolžna vrniti bremen prosto lastninsko pravico na nepremičninah, parc. št. ... gozd 2 v površini 349 m2, parc. št. ... gozd 2 v površini 531 m2, parc. št. ... gosp. poslopje v površini 83 m2, gospodarsko poslopje v površini 16 m2, dvorišče v površini 3.207 m2, parc. št. ... posl. stavba v površini 284 m2, parc. št. ... gozd 2 v povšini 774 m2, vse vpisane pri vl. št. 1090 k.o. B., tako, da se z dnem pravnomočnosti te odločbe pri vrnjenih parcelah vpiše lastninska pravica za upravičenca B.B. in C.C. do 1/2 celote (1. točka izreka); da se premoženju, navedenemu v 1. točki, postavi skrbnik za posebni primer, in sicer premoženju v korist C.C.., E.E., odvetnik v D., premoženju v korist B.B. pa F.F., odvetnica v C. (2. točka izreka) ter da je zavezanka iz 1. točke dolžna v roku 15 dni po pravnomočnosti te odločbe izročiti nepremičnine iz 1. točke v posest skrbnikoma (3. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da so bile predmetne nepremičnine vpisane pri vl. št. ... k.o. B. kot družbena lastnina z imetnikom pravice uporabe podjetja A.A.A.. Na podlagi sklepa Registrskega sodišča v C. z dne 7. 2. 1979 se je pri vl. št. ... zaznamovala sprememba imetnika pravice uporabe v B.B.B.. in na podlagi sklepa sodišča z dne 21. 2. 1991 poočitila zaznamba upravnega postopanja pod št. ... (postopek izreka ničnosti zaplembene odločbe na ime C.C. in B.B.). Na podlagi listine za ureditev zemljiškoknjižnega stanja z dne 22. 4. 1990 v zvezi s sklepom o ustanovitvi in reorganizaciji novih podjetij ter sklepa Temeljnega sodišča C., Enota v C., z dne 20. 3. 1991 so se predmetne parcele odpisale od vl. št. ... k.o. B. in vpisale v novi vložek ... k.o. B. s prenosom družbene lastnine in vknjižila se je pravica razpolaganja v korist C.C.C. d.d., B. (Dn. št. ...). Na podlagi navedenih vpisov prvostopni organ ugotavlja, da so v zemljiški knjigi ostale vknjižene obravnavane nepremičnine še vedno kot družbena lastnina. V C listu je bila na podlagi sklepa Upravne enote A. št. ... z dne 26. 5. 1995 in z dne 22. 6. 1995 vknjižena zaznamba prepovedi razpolaganja s parc. št. ... (E.) in ... do izbrisa te zaznambe (Dn. ...). V predmetni zadevi je bil namreč že 15. 3. 1993 pod opr. št. ... izdan sklep o zavarovanju na podlagi 11. in 12. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, s katerim je C.C.C. d.d. prepovedal razpolaganje in lastninjenje predmetnih nepremičnin, vpisanih pri vl. št. ... k.o. B.. Navedeni sklep je postal pravnomočen 3. 4. 1993. B.B.B., holding d.o.o., B. (reg. vl. ...) in C.C.C. d.d., (reg. št. ...) sta se s pogodbo z dne 8. 1. 1998 spojili v današnjo družbo, D.D.D. d.d., s skrajšano firmo F.F.F. d.d. (tožeča stranka). Po 3. členu Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 44/97, v nadaljevanju ZLNDL) se je pri nepremičninah, vl. št. ... k.o. B. vknjižila lastninska pravica na tožečo stranko, pri čemer prvostopni organ pripominja, da po 8. členu ZLNDL nima vknjižba lastninske pravice (prej družbene lastnine) pravnih posledic za stranke v postopku po Zakonu o denacionalizaciji. Prvostopni organ je v postopku pribavil zgodovinski izpis iz sodnega registra Okrožnega sodišča v C. za pravne naslednike B.B.B. od 9. 5. 1974 dalje skupaj s fotokopijami sklepov in nekaterih listin, ki so bile uporabljene kot podlaga za registracijo pravnih oseb, celotno dokumentacijo pa je posredoval tudi vsem strankam v postopku. Tožeča stranka je ves čas postopka nasprotovala vrnitvi nepremičnin v naravi in svojemu statusu zavezane stranke. Prvostopnemu organu je predložila sklep Okrožnega sodišča v C. z dne 19. 9. 1997 v zadevi vpisa sklepa o povečanju osnovnega kapitala z vložki in povečanju osnovnega kapitala, s katerim je sodišče pri subjektu vpisa C.C.C. d.d. vpisalo spremembo višine osnovnega kapitala na podlagi Skupščinskega sklepa z dne 11. 6. 1991 (osnovni kapital z vložki se je povečal za ... SIT) in na podlagi Skupščinskega sklepa z dne 27. 3. 1992 za ... SIT). Dne 23. 2. 2007 je predložila še zapisnik letne skupščine zbora delničarjev z dne ... 1992, zapisnik letne skupščine zbora delničarjev C.C.C. z dne ... 1993, sklep o izdaji delnic z dne ... 1991, aneks k sklepu o izdaji delnic z dne ... 1991 ter seznam prodanih delnic. Tožeča stranka je navajala, da iz navedenih listin izhaja, da je družba C.C.C., ki se je kasneje združila z B.B.B. - holding, d.o.o. v D.D.D. d.d., z dvema emisijama delnic, izvedenih pred uveljavitvijo ZDen in uspešno prodajo delnic, postala podjetje v mešani lastnini. Prvostopni organ pa ugovorom tožeče stranke ni sledil, pri čemer se je postavil na stališče, da so bile predmetne nepremičnine kot družbena lastnina prenesene v delniško družbo C.C.C. d.d., in je ostala vknjižena družbena lastnina tudi pri B listu vl .št. ... k.o. B. vse do vknjižbe lastninske pravice leta 1998 na podlagi ZLNDL. Vlagatelji zahteve za denacionalizacijo so tudi pravočasno predlagali začasno odredbo po 11. in 12. členu ZLPP, ki je bila izdana in je pravnomočna, ker je zaznamovana prepoved razpolaganja v zemljiški knjigi. Da je bila družba D.D.D. d.d. delniška družba v družbeni lastnini, je razvidno tudi iz sklepa o reorganizaciji družbenega podjetja v holding podjetje in ustanovitvi novih podjetij z razdelitvijo premoženja podjetja in sklepa o imenovanju vršilcev dolžnosti direktorjev z dne ... 1990, ki ga je sprejel na svoji seji Delavski svet družbenega podjetja B.B.B., p.o. Iz navedenega sklepa je razvidno, da je družbeno podjetje razdelilo svoje premoženje tako, da so se oblikovale tri nove družbe in sicer dve novi delniški družbi v družbeni lastnini ter holding podjetje kot d.o.o. Na podlagi navedenega sklepa so se vpisala novo ustanovljena podjetja v sodni register. Prvostopni organ kot nesporno ugotavlja, da so bile predmetne nepremičnine ob uveljavitvi ZDen med sredstvi D.D.D. d.d., ter da se je navedeno podjetje ustanovilo kot podjetje v družbeni lastnini, saj to izhaja iz izpisa iz sodnega registra. Tožeča stranka je prvostopnemu organu sicer predložila sklepe o izdaji delnic ter seznam, vendar je statusno spremembo oz. dokapitalizacijo družbe v sodnem registru priglasila šele v letu 1994, ko je že veljal ZDen, sodišče pa je sklep o povečanju kapitalskega deleža podjetja vpisalo v register šele v letu 1997. Po Zakonu o postopku za vpis v sodni register ter Uredbi o vpisu podjetij in drugih pravnih oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, v sodni register, pa je vpis v sodni register konstitutivnega značaja in učinkuje zoper tretje osebe šele s samim vpisom.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (drugostopni organ) je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo delno odločbo prvostopnega organa z dne 31. 5. 2007 kot pravilno in zakonito.

Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da so bile predmetne nepremičnine v času uveljavitve ZDen v premoženju družbe C.C.C. d.d., ki se je kasneje združila s tožečo stranko v eno družbo, ter da je bila družba C.C.C. ob ustanovitvi v sodni register vpisana kot družbeno podjetje. Vendar pa družba C.C.C. nikoli ni bilo podjetje z družbenim kapitalom, to je podjetje, ki bi med svojimi sredstvi izkazovalo družbeno lastnino. Iz takratnih statusnih značilnosti družbe nedvomno izhaja, da gre v sodnem registru za formalno zmotno označitev organizacijske oblike subjektov vpisa. Tekom upravnega postopka je tožeča stranka natančno obrazložila značilnosti posameznih organizacijskih oblik gospodarskih subjektov po Zakonu o podjetjih, po katerem je bila C.C.C. ustanovljena, in je zato predložila tudi dokaze. Tako je dokazala, da je bilo vse njeno premoženje že od ustanovitve dalje razdeljeno na delnice, katerih lastnik je bila druga pravna oseba, takratno združeno podjetje B.B.B. - holding d.o.o. Ustanovljena je bila s sklepom o ustanovitvi družbe, notranja razmerja pa so bila urejena s statutom, ki ga je sprejel ustanovitelj. Med svojimi viri ni imela družbenih sredstev, temveč vplačani kapital znanega lastnika. C.C.C. je imela skupščino družbe, katero je imenoval ustanovitelj, in upravni odbor, katerega je imenovala skupščina družbe. Njeno premoženje je bilo razdeljeno na delnice, ki so se glasile na prinosnika, ki so bile prosto prenosljive in njihov lastnik je lahko postala vsaka domača in tuja pravna oseba. Kot taka je bila kapitalska družba brez sredstev v družbeni lastnini, ne oziraje se na to, kaj je sodišče zapisalo kot njeno organizacijsko obliko v sodni register. To dejstvo je ugotovilo tudi Vrhovno sodišče RS v svoji sodbi št. Ur 34/94 z dne 23. 10. 1995, s katero je ugodilo tožbi družbe C.C.C. zoper odločitev takratne Službe družbenega knjigovodstva, s katero ji je izrekla kazen, ker ni pripravila programa lastninskega preoblikovanja. C.C.C. ni pripravila programa lastninskega preoblikovanja in se ni preoblikovala po ZLPP, ker med svojimi sredstvi ni imela družbene lastnine, ki bi jo bilo potrebno olastniniti. Iz navedenega tako nedvomno izhaja, da C.C.C. ni zavezanka za vrnitev po ZDen. Zato je tudi brezpredmetna začasna odredba, izdana na podlagi ZLPP. Dalje navaja, da je upravni organ napačno uporabil pravo tudi pri ugotavljanju vpliva, ki sta ga na statusno značilnost C.C.C. imela sklep o izdaji delnic z dne .... 1991 in sklep o izdaji tretje emisije delnic z dne ... 1992, ki sta bila oba sprejeta pred uveljavitvijo ZDen. Tožeče stranke pa pri tem ne morejo zadeti negativne posledice zaradi tega, ker je sodišče za vpis povečanja osnovnega kapitala potrebovalo kar štiri leta. Iz Srg. ... je namreč jasno razvidno, da je predlog za uskladitev bil vložen mnogo pred izvedbo vpisa. Napačno je mnenje upravnega organa, da sklepi pravne osebe vplivajo na njene statusne značilnosti šele s trenutkom, ko so v sodnem registru dejansko izvedene. V skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah se povečanje osnovnega kapitala z emisijo delnic v sodni register res vpisuje po končanem uspešnem vpisu in ima od takrat dalje javnopravne učinke, vendar pa pravne posledice nastopijo že z dnem sprejetja sklepa, saj od takrat dalje teče postopek vpisovanja in nato plačevanja kapitala. Sodišču predlaga, da delno odločbo prvostopnega organa odpravi in naloži toženi stranki dolžnost povrnitve stroškov upravnega spora z zakonskimi zamudnimi obrestmi tožeči stranki.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Stranka z interesom v tem upravnem sporu G.G. v odgovoru na tožbo navaja, da je tožeča stranka v tožbi nepravilno navedla toženo stranko Upravno enoto A., ne pa Republike Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zato sodišču predlaga, da tožbo zavrže, podrejeno pa, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

A.A. kot stranka z interesom v odgovoru na tožbo navaja, da so bile po Zakonu o podjetjih v družbeni lastnini tudi delniške družbe, ki so poslovale s sredstvi v družbeni lastnini (1. odstavek 2. člena). Ustanavljala so jih družbena podjetja s sredstvi v družbeni lastnini, ta sredstva pa z vložitvijo v osnovni kapital novo ustanovljene družbe niso postala njena lastnina, ampak so še vedno ostala družbena sredstva, vendar v uporabi novo ustanovljene družbe. Ker pa je bil znan njihov vlagatelj, ni šlo za nenominiran družbeni kapital, zato se takšne družbe po ZLPP niso lastninile neposredno, ampak posredno, preko lastninjena vlagatelja, zato izposlovana začasna odredba ni bila brezpredmetna. Pravno zmotna je razlaga tožeče stranke, da je s tem, ko so ustanovitelji tožeče stranke vložili v njen osnovni kapital družbena sredstva, postala njihov lastnik. Prehod iz družbene lastnine v zasebno je bil sicer možen, vendar samo tako, kot je to določal zakon, ta pa ni nikjer določil, da sredstvo v družbeni lastnini, čim je vloženo kot ustanoviteljski vložek v drugo pravno osebo, preide v zasebno lastnino. V tem smislu je razumeti tudi sodbo Vrhovnega sodišča RS z dne 23. 10. 1995, opr. št. Ur 34/94, na katero se sklicuje tožeča stranka. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne in naloži tožeči stranki, da stranki z interesom povrne stroške postopka.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za sporno vprašanje, ali je tožeča stranka po določbi 1. odstavka 51. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen, Uradni list RS, št. 27/91-I in nadaljnji) zavezanka za vrnitev nepremičnin, ki so bile podržavljene B.B. in C.C. na podlagi odločbe Okrajne zaplembene komisije v A. št. ... z dne 14. 11. 1945. Po citirani določbi je zavezanec za vrnitev stvari pravna oseba, v katere premoženju so stvari, ki se po tem zakonu vrnejo upravičencem. Tožeča stranka, ki je pravna oseba, v katere premoženju so predmetne nepremičnine, vrnitvi nasprotuje, ker se je že pred uveljavitvijo ZDen (pred 7. 12. 1991) C.C.C. d.d., v sredstvih katere so tedaj bile predmetne nepremičnine, na podlagi Zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88, 40/89, 83/89, 46/90, 61/90 in RS št. 55/92, 33/93 in 42/93, v nadaljevanju ZP) ustanovila kot delniška družba, v katere premoženju naj ne bi bilo več družbenega kapitala. Navaja, da C.C.C. d.d. nikoli ni bilo družbeno podjetje, saj je bila ustanovljena z emisijo in prodajo delnic na trgu, celotno prvo emisijo pa je vpisalo in odkupilo družbeno podjetje B.B.B. - holding d.o.o. s tem, da je za plačilo delnic družbi C.C.C. d.d. izročilo premoženje, med drugim tudi predmetne nepremičnine.

Po presoji sodišča je prvostopni upravni organ na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja sprejel pravilno in zakonito odločitev (potrjeno tudi z odločbo drugostopnega organa), da je tožeča stranka zavezanka za vrnitev predmetnih nepremičnin na podlagi 1. odstavka 51. člena ZDen. Iz podatkov v upravnih spisih izhaja, da so se predmetne nepremičnine na podlagi listine za ureditev zemljiškoknjižnega stanja z dne 22. 4. 1990 v zvezi s sklepom o ustanovitvi in reorganizaciji novih podjetij in sklepa Temeljnega sodišča v C., Enota v C., z dne 20. 3. 1991 odpisale od vl. št. ... in se vpisale v nov vložek št. ... k.o. B. kot družbena lastnina, kjer se je vknjižila pravica razpolaganja v korist C.C.C. d.d.. Iz zgodovinskega izpiska iz sodnega registra Okrožnega sodišča v C. za pravne naslednike delovne organizacije B.B.B. je nadalje razvidno, da je bila C.C.C. d.d. ustanovljena oziroma organizirana kot delniška družba v družbeni lastnini in vpisana v sodni register s sklepom sodišča Srg ... z dne 20. 3. 1991. Na podlagi spojitvene pogodbe z dne 8. 1. 1998 pa se je C.C.C. d.d. spojila z družbo B.B.B. - holding d.o.o., zaradi ustanovitve novega subjekta D.D.D. d.d. - tožeče stranke (Srg št. ... z dne 14. 5. 1998). Glede na navedene ugotovitve pa je pravilno stališče upravnega organa, da so se predmetne nepremičnine ob uveljavitvi ZDen nahajale kot družbeno premoženje v premoženju C.C.C. d.d.. Ker so bile predmetne nepremičnine v sodnem registru (za katerega velja načelo zaupanja) vpisane kot družbena lastnina, so vlagatelji zahteve za denacionalizacijo tudi upravičeno dne 14. 1. 1993 vložili zahtevo za izdajo začasne odredbe o zavarovanju zahtevka za denacionalizacijo v procesih lastninskega preoblikovanja na podlagi 11. člena ZLPP. Občina A. je o tem izdala sklep dne 15. 3. 1993, ki je postal pravnomočen 3. 4. 1993, s katerim je C.C.C. d.d. (kot zavezancu v postopku denacionalizacije) prepovedala razpolagati s predmetnimi nepremičninami pri lastninskem preoblikovanju. Iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Ur 34/94 z dne 23. 10. 1995 (na katero se tožeča stranka sklicuje) sicer izhaja, da se C.C.C. d.d. ne lastnini po ZLPP, ker ne izkazuje nenominiranega družbenega kapitala, vendar ne glede na to navedena družba ni bila upravičena razpolagati s predmetnimi nepremičninami tudi glede na 88. člen ZDen, po katerem z dnem uveljavitve tega zakona ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve. Iz lista B (podatki o lastnikih) zemljiške knjige sicer izhaja, da je bila na tožečo stranko vknjižena lastninska pravica na predmetnih nepremičninah na podlagi 3. člena ZLNDL, vendar pa navedena vknjižba glede na 8. člen citiranega zakona nima pravnih posledic za stranke v postopku po Zakonu o denacionalizaciji.

V tem primeru je pravno pomembna ugotovitev, da je bila C.C.C. ob uveljavitvi ZDen vpisana v sodnem registru kot delniška družba v družbeni lastnini, in glede na to ni bila upravičena razpolagati s predmetnimi nepremičninami, katerih vrnitev je bila zavarovana z začasno odredbo. Sodišče zavrača tožbene ugovore, da vpis v sodni register v obravnavanem primeru ni pravno pomemben. Pravna oseba je bila v sodni register namreč vpisana v skladu s tedaj veljavnim ZP, po katerem je imel vpis v sodni register konstitutivni značaj (2. odstavek 185. člena ZP) in je pravno učinkoval nasproti tretjim osebam od dneva vpisa (2. odstavek 186. člena).

Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Stroškovni zahtevek tožeče stranke je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem (med drugim) v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.

V predmetni zadevi je stranka z interesom v tem upravnem sporu A.A. vložil stroškovnik in s tem uveljavljal povračilo stroškov v zvezi z odgovorom na tožbo. Vendar, ker je v tem primeru sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, po določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1 pa vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, predlogu stranke z interesom sodišče ni moglo ugoditi.