Jedro

Stranka z interesom kot nesporna lastnica in uporabnica bližnjega zemljišča (mejaš) je pri izdaji gradbenega dovoljenja upravičeno zainteresirana, da novogradnja (pred tem rušitev objektov, ki naj bi bila sicer že izvršena) v obliki parkirišča z opornimi zidovi, ne bo prizadela njenega pravnega položaja, ki je izražen z lastninsko pravico, katera pa je zakonsko urejena. Po presoji sodišča stranka z interesom prej navedeni pravni interes za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenju izkazuje, in ker gre v tem primeru samo za procesno odločitev, bo vsebinske ugovore v zvezi z nedovoljenimi vplivi obravnavane gradnje nanjo oziroma na njene nepremičnine, uveljavlja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja tožeči stranki.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano drugostopenjsko odločbo je tožena stranka odločila v 1. točki izreka, da se sklep Upravne enote Žalec, številka 351-37/2016-3 z dne 3. 3. 2016 odpravi. 2. točka izreka določa, da se predlagateljici obnove postopka A.A. (stranka z interesom v tem sporu), ugodi in se dovoli obnova postopka končanega s pravnomočnim gradbenim dovoljenem Upravne enote Žalec, številka 351-524/2015-14 z dne 6. 1. 2016 v obsegu, da se predlagateljica udeleži obnovljenega postopka v vlogi stranskega udeleženca. 3. točka izreka določa, da se zadrži izvršitev gradbenega dovoljenja navedenega v 1. točki izreka.

2. V nadaljevanju tožena stranka razlaga, da se z odločitvijo prvostopenjskega organa ne strinja ter navaja institut obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva ter njegov namen in pogoje za njegovo uporabo (260. in 261. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Na podlagi 43. člena ZUP se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes tožnice v tem postopku je nedotakljivost lastninske pravice na zemljišču (in objektu) v neposredni bližini načrtovane gradnje na zemljiščih s parcelnima številkama 953/4 in 953/2 k.o. ... Glede na obsežnost nameravane gradnje, ki se nanaša na rušitev gasilskega doma, enostanovanjske stavbe in gospodarskega poslopja ter novo gradnjo parkirišča z opornimi zidovi in urejenimi zelenimi površinami na parcelnih številka *41/1, 953/1, 953/6, 958/6 in 958/3 k.o. ..., je jasno, da bi morala predlagateljica imeti status stranske udeleženke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, da bi na ta način ugotovil natančen vpogled v načrtovana gradbena dela in da bi se lahko seznanila z vsemi morebitnimi emisijami (vplivi) na svoje nepremičnine. Pri izkazanosti pravnega interesa za vstop v postopek, je prvostopenjski upravni organ izhajal iz napačne predpostavke, to je prekomernega vpliva na lastninsko pravico predlagateljice, kar pa je razlog za zavrnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, ne pa temelj za priznanje statusa stranskega udeleženca. Stranski udeleženci, v sicer tujem upravnem postopku, lahko opozarjajo na vse nepravilnosti, vendar so uspešni le s tistimi ugovori, s katerimi bodo imele zatrjevane nepravilnosti vpliv na njihov pravno varovani položaj (tudi sodba Ustavnega sodišča I U 5/2010-18 z dne 4. 3. 2010). Za pridobitev statusa stranskega udeleženca v tujem postopku izdaje gradbenega dovoljenja zadošča že to, da je neka tretja oseba lastnica sosednje nepremičnine, in da bo načrtovana gradnja ob racionalni presoji zelo verjetno imela neki konkretni vpliv na to sosednjo nepremičnino, čemur se ima lastnica sosednje parcele pravico upirati in zahtevati od investitorja zmanjšanje vplivov novogradnje na najmanjšo možno mero. Glede na navedeno, je tožena stranka prvostopenjski izpodbijani sklep odpravila in ga nadomestila s to odločbo (252. člen ZUP).

3. Tožnica v tožbi in pripravljalni vlogi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je že v postopku priprave projektne dokumentacije, v fazi idej in zasnove predstavila projekt tudi predlagateljici obnove postopka. Zaradi pripomb je bila projektna dokumentacija spremenjena v obsegu, kot izhaja iz PGD projekta. Novogradnja parkirišča z opornimi zidovi in urejenimi zelenimi površinami, vključno s peto opornega zidu, je od meje predlagateljičinih nepremičnin odmaknjena vsaj 4m, kot zahtevajo veljavni predpisi.

4. Na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja je že odstranjen gasilski dom, gospodarsko poslopje ter stanovanjska stavba, in ker mu sledi samo še ureditev z izgradnjo urejenega parkirišča z opornimi zidovi in urejenimi zelenimi površinami, niso podani pogoji za obnovo postopka ter priznanje statusa stranskega udeleženca. Treba je upoštevati dejstvo, da se hiša predlagateljice nahaja neposredno ob državni cesti, po kateri se dnevno odvija ves tovorni in drug promet. Na tem območju so že prej parkirala vozila, ki sedaj zaradi odstranitve objektov parkirajo na večjem območju. Nadalje je upoštevan odmik od meje predlagateljice v dolžini 4m, kar pomeni, da na njene nepremičnine ne bo padala senca opornega zidu in ograje. Tudi ni verjetno, da bo imela gradnja, ki še ni bila izvedena, ob racionalni presoji neki konkreten vpliv na sosednjo nepremičnino. Prilaga strokovno oceno vplivov na okolje - parkirišče ... z dne 31. 1. 2017, podjetja B. d.o.o., iz katerega izhaja, da širše območje okolice objekta ni obremenjeno s hrupom, oziroma da niso presežene meje kazalcev hrupa III. območje. Okoliščine, ki to dejstvo potrjujejo, v nadaljevanju podrobno navaja. Pojasnjuje še koncept celovite ureditve centra ..., kamor spada tudi načrtovana ureditev. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti vse stroške tega postopka. Podrejeno predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in se zadeva vrne v ponovno odločanje upravnemu organu.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

6. Stranka z interesom v tem sporu (drugi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1) ponovno razlaga pravni interes in razloge za obnovo postopka ter pojasnjuje, da dejstvo, da ji je tožeča stranka v postopku priprave projektne dokumentacije predstavila projekt. To v ničemer ne spremeni dejstva, da kot stranka z interesom ni sodelovala v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Postopek priprave projektne dokumentacije in postopek izdaje gradbenega dovoljenja sta namreč dva ločena postopka. Če gradnja po PGD, ki je bil priložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, dejansko posega v pravni položaj stranke z interesom, je predmet presoje šele v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, zato bi moralo biti stranki z interesom zagotovljeno, da se postopka udeleži in tam izkaže kolikšen je ta poseg. Strokovna ocena, ki jo je dala izdelati tožeča stranka, tako predstavlja le navedbo tožeče stranke, da naj ne bi imela kot stranka z interesom pravnega interesa, ne pa tudi dokaza, kot je ta z izvedencem. Ugotovitve, ki izhajajo iz strokovne ocene, so morebiti lahko le podlaga ugotavljanju v obnovljenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ne morejo pa biti podlaga za zavrnitev zahteve stranke z interesom za obnovitev postopka in priznanje statusa stranske udeleženke. Stranka z interesom je predlogu za obnovo predložila preliminarno mnenje B.B., katerega ugotovitve nasprotujejo strokovni oceni, ki jo je priložila tožeča stranka. To pomeni, da obstoji dvom o tem, ali ima stranka z interesom pravni interes za priznanje statusa stranskega udeleženca ali ne, v dvomu pa je treba ta interes priznati. Gradbena dela še niso bila v celoti izvedena, zato je pravni interes še vedno izkazan. Vse svoje argumente bo tožeča stranka lahko uveljavljala in dokazovala v obnovljenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ne pa v tej tožbi. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne in da odloči, da ji je tožeča stranka dolžna povrniti stroške postopka.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je sporna zahteva stranke z interesom v tem sporu, A.A., za priznanje statusa stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja po določbah 43. člena ZUP, upoštevaje pri tem odločbo Ustavnega sodišča, številka U-I-165/02-34 z dne 3. 3. 2011, o razveljavitvi prvega in drugega odstavka 62. člena ter 74.b člena ZGO-1, ki velja od 19. 3. 2011. 9. V zvezi s stranko upravnega postopka je v 42. členu ZUP, glede fizičnih oseb med drugim določeno, da je to lahko vsaka fizična oseba, na katero zahteve se je začel ali zoper njo teče postopek. V 43. členu ZUP (ki določa stranske udeležence v upravnem postopku) pa je določeno, da se ima pravico postopka udeleževati tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Pravna korist je neposredna, na zakon ali predpis oprta osebna korist. Stranski udeleženec ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače. Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes.

10. Iz citiranih določb ZUP torej izhaja, da je oseba, ki vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih korist stranski udeleženec (43. člen), ki ima v upravnem postopku načeloma enake pravice in dolžnosti kot stranka. Nadalje iz teh določb 43. člena ZUP izhaja, da je pravna korist tista neposredna osebna korist, ki je kot taka neposredno izkazana (v dejanskem smislu), poleg tega pa izrecno oprta na zakon ali drug predpis. To pomeni, da mora oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi izkazati, da nedvomno gre za poseg v njene dejanske interese, ki so (poleg tega) izrecno zavarovani z zakonom oziroma drugim relevantnim predpisom. Kolikor se izkaže le poseg v dejanske interese posamezne osebe, ki pa pravno niso zavarovani s predpisi, potem ni mogoče govoriti o izkazanem posegu v pravne koristi osebe.

11. V obravnavanem primeru ni sporno, da je stranka z interesom podala predlog za obnovo postopka kot upravičena oseba (mejaš) in pravočasno v roku, ko je izvedela za gradbeno dovoljenje UE Žalec, številka 351-524/2015-4 z dne 6. 1. 2016, izdano tožeči stranki, po katerem bo ta investicijo izvedla v neposredni bližini njenega zemljišča. Kot že navedeno, je stranski udeleženec tisti, ki varuje kakšno svojo pravico ali pravni interes (korist) v upravni zadevi, ki je predmet upravnega postopka in kolikor jo v tem upravnem postopku sploh lahko varuje. Pravni interes predlagateljice obnove postopka je v tem, da s končno meritorno odločitvijo o zadevi, s katero se bo spremenil pravni položaj stranke (z izdajo gradbenega dovoljenja), ne bo poseženo v kakšno njeno javnopravno materialno pravico. Pogoj je določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne zadeve, ki je predmet konkretnega upravnega postopka. To razmerje pa ureja materialni predpis, iz katerega izhaja, da ima kdo kakšno pravico ali pravno interes v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku.

12. V tem primeru je stranka z interesom, kot nesporna lastnica in uporabnica bližnjega zemljišča (mejaš), pri izdaji gradbenega dovoljenja upravičeno zainteresirana, da novogradnja (pred tem rušitev objektov, ki naj bi bila sicer že izvršena) v obliki parkirišča z opornimi zidovi, ne bo prizadela njenega pravnega položaja, ki je izražen z lastninsko pravico, katera pa je zakonsko urejena. Po presoji sodišča stranka z interesom prej navedeni pravni interes za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenju izkazuje, in ker gre v tem primeru samo za procesno odločitev, bo vsebinske ugovore v zvezi z nedovoljenimi vplivi obravnavane gradnje nanjo oziroma na njene nepremičnine, torej vplive preko meje, ki jih za posamezna območja določajo predpisi ali ugovore glede premajhnih odmikov načrtovanega podpornega zidu od njene parcelne meje glede na predpise, uveljavlja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja tožeči stranki.

13. Po presoji sodišča je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je odločitev na zakonu utemeljena, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

14. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.