Jedro

Izvajanje stikov med otroki in staršem, ki ne živi z njimi, po naravi stvari predstavlja za življenje vseh vpletenih določeno obremenitev: časovno, organizacijsko, finančno, čustveno. Zato je treba tudi pri odločitvi o izvajanju stikov bremena ustrezno porazdeliti med oba roditelja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (1. in 3. alineja) tč. I izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlogu očeta mladoletnih A. in B. ter zaradi materine selitve iz Ljubljane v Mavčiče delno spremenilo režim stikov, ki so bili dogovorjeni s sodno poravnavo. Določilo jih je vsak torek od 17.00 ure do srede zjutraj ter vsak drugi konec tedna od petka od 17.00 ure do ponedeljka zjutraj. Do 14. 2. 2015 je izvajanje stikov uredilo tako, da otroka na stik odpelje in s stika pripelje oče, od 15. 2. 2015 pa je s prevozi na začetek stika (tj. iz Mavčič v Ljubljano k očetu) obremenilo mati. Sicer je ureditev stikov, ki se tega ne dotika, pustilo nespremenjeno, mater pa je še zavezalo, da zagotovi obema otrokoma za čas stikov potrebna oblačila.

2. Proti sklepu se pritožuje predlagatelj in se zavzema za to, da bi režim, določen za po 15. 2. 2014 (ko torej mati vozi otroka k očetu, ta pa nazaj), veljal tudi pred tem datumom. V podkrepitev tega obširno navaja, kako se mati do sedaj ni držala dogovorov, kako izvrševanje stikov povezuje oz. pogojuje s plačevanjem višje preživnine, kot je določena, in sicer zaradi znižanja otroškega dodatka. Svoje navedbe tudi dokazuje, in sicer s prepisi materinih kratkih telefonskih sporočil in s povzemanjem mnenj CSD ter izvedenke. Nasprotuje oceni, ki jo je izrazilo sodišče, da je tudi sam konflikten in da starša potrebujeta strokovno pomoč, saj se vseskozi zavzema samo za spoštovanje dogovorov.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila. Navaja, da predlagatelj ni imel posluha za okoliščine na njeni strani, saj le nekaj mesecev po porodu svoje najmlajše hčerke ni mogla zagotavljati prevozov. Pravi, da sama pritožbe v želji, da se zadeva kar najhitreje uredi, ni podala, vseeno pa predlaga še nekoliko drugačen režim stikov, in sicer tako, da se bo sin A. lahko udeleževal treningov nogometa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ni ne dvoma ne spora, da je bilo treba režim določenih stikov med očetom in mladoletnima A. in B., o katerem sta se starša sporazumela, zaradi materine preselitve v drug kraj temu ustrezno prilagoditi, saj sta otroka zaupana v vzgojo in varstvo materi. Obseg stikov, kot so določeni oz. dogovorjeni, ni sporen in je tudi v celoti v korist obema otrokoma; stiki enkrat med tednom tako, da otroka pri očetu tudi prespita, vsak drugi konec tedna in približno polovico počitnic so razmeroma pogosti, kar je prav, saj se le na ta način lahko zagotavlja povezanost obeh otrok tudi z očetom, s katerim otroka ne živita, hkrati pa ima na ta način oče možnost spremljati njun razvoj in k njemu prispevati, čeprav v omejenem obsegu, tudi z neposredno skrbjo.

6. Izvajanje stikov med otroki in staršem, ki ne živi z njimi, po naravi stvari predstavlja za življenje vseh vpletenih določeno obremenitev: časovno, organizacijsko, finančno, čustveno. Zato je treba tudi pri odločitvi o izvajanju stikov bremena ustrezno porazdeliti med oba roditelja. Odločitev sodišča prve stopnje to skrb odraža. Izvajanje stikov od 15. 2. 2014 enakomerno obremenjuje oba starša, saj mora na začetek stika otroka voziti mati, na konec stika pa ju pripelje oče. Režim je (bil) drugače določen le za čas materinega porodniškega dopusta oz. za čas do dopolnjenega enega leta starosti njenega najmlajšega otroka. V tem času je sodišče presodilo, da je mati bolj zaposlena s primarno nego dojenčka, zaradi česar je z vožnjami A. in B. na stike in s stikov v celoti obremenilo očeta. Pritožbeno sodišče to presojo sprejema kot razumno in življenjsko.

7. Oče ima sicer v celoti prav, ko se zavzema za spoštovanje dogovorov in prav ima tudi v graji ravnanja matere, ko ta izvajanje stikov pogojuje z zvišanjem preživnine, saj je to brez podlage in nesprejemljivo.

8. V zvezi s tem je treba poudariti, da je korektno in uspešno izvrševanje roditeljske pravice, ki se prvenstveno izkazuje v dolžnosti vsakega od staršev, da svojemu otroku omogoči pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo najprej odvisno od staršev samih, od njihovega medsebojnega sodelovanja in uvida v otrokove interese in potrebe. Vsa razmerja in odnosi, ki pri tem med obema staršema in njunimi otroci nastajajo, niso in ne morejo biti predmet sodnih odločitev. Starša bosta zato morala ob razumni oceni sprotnih situacij in medsebojnem spoštovanju kot primarna varuha otrokovih koristi najti način, s katerim bosta čim bolje premostila konflikte oz. jih v čim večji meri in v korist otrok preprečila.

9. Pritožbeno sodišče ima pred očmi tudi časovno komponento odločanja, saj bo za očeta neugodnejši režim izvajanja stikov pravkar potekel. Tudi ugoditev njegovi pritožbi za nazaj ne bi več mogla ničesar spremeniti oz. „popraviti“. Navedeno pa matere nikakor ne sme napeljevati k samovolji in je to, kar je odločeno oz. določeno, dolžna v celoti spoštovati. V nasprotnem velja opozoriti na skrajno možnost, ki jo predvideva 6. odst. 106. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih: „Če tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogoča stike med otrokom in drugim od staršev in stikov ni mogoče izvrševati niti ob strokovni pomoči centra za socialno delo, lahko sodišče na zahtevo drugega starša odloči, da se staršu, ki onemogoča stike, odvzame varstvo in vzgoja in se otroka zaupa drugemu od staršev, če meni, da bo ta omogočal stike in če je le tako mogoče varovati otrokovo korist.“

10. Sicer pa je treba še povedati, da pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati materinega predloga po še malce drugačnem režimu stikov, kot so sedaj določeni, saj se sama ni pritožila (ne glede na razloge, ki so vodili k tej opustitvi), pač pa je samo odgovorila na predlagateljevo pritožbo. Ob tem kaže spomniti na to, kar je navedeno zgoraj pod tč. 8 obrazložitve tega sklepa. Razumljivo je, da je treba do določene mere upoštevati tudi otrokove obšolske dejavnosti (šport; nogomet). A to ne more iti avtomatično na rovaš stikov z očetom. Oba starša se morata potruditi za korektno izvajanje določenih in dogovorjenih stikov in za čim bolj kvalitetne stike med otrokoma in očetom. Čim bolje morata uskladiti nove situacije, ki jih prinaša življenje ter čim bolje sodelovati pri izvedbi stikov ter njihovemu načrtovanju.

11. Pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi navedenega zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo na podlagi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ki se po 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku uporablja tudi v teh postopkih.