Jedro

Posledice prepoznega plačila sodne takse pa so enake kot posledice njenega neplačila, saj je rok za plačilo sodne takse zakonski rok in kot tak ni podaljšljiv.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi tretjega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklenilo, da se tožničina tožba zaradi neplačila sodne takse za tožbo šteje za umaknjeno in da se zato postopek na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 ustavi.

2. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) zoper navedeni sklep vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da ji prejšnji odvetnik pomotoma ni poslal plačilnega naloga za plačilo sodne takse, da pa jo je po lastni presoji plačala, kot izhaja iz k pritožbi priloženega potrdila o plačilu sodne takse, dne 22. 11. 2022. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 105.a členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora biti ob vložitvi tožbe plačana sodna taksa. Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, pri čemer mora sodišče stranko v nalogu opozoriti, da če sodna taksa v postavljenem roku ne bo plačana in tudi ne bodo podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, se bo štelo, da je tožba umaknjena.

5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da pritožnica ob vložitvi tožbe zanjo ni plačala sodne takse in tudi ni predlagala oprostitve oziroma odloga ali obročnega plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje jo je zato pozvalo, da plača sodno takso za tožbo v znesku 148,00 EUR v petnajstih dneh od vročitve plačilnega naloga, in jo opozorilo, da se bo v nasprotnem primeru štelo, da je tožbo umaknila.

6. Pritožnica ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da sodne takse za tožbo, kljub opozorilu na posledice, ni plačala v roku, ki ji je bil določen s plačilnim nalogom (tj. najpozneje do 24. 10. 2022) in da v tem roku tudi ni predlagala oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse za tožbo. Navaja le, da je sodno takso plačala, vendar, kot izhaja iz k pritožbi priloženega potrdila o opravljeni plačilni transakciji (priloga A6 sodnega spisa), šele 22. 11. 2022, kar je po izteku roka za njeno plačilo. Posledice prepoznega plačila pa so enake kot posledice neplačila sodne takse, saj je rok za plačilo sodne takse zakonski rok in kot tak ni podaljšljiv.1 Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna in zakonita.

7. Na drugačno presojo Vrhovnega sodišča ne more vplivati pritožbena navedba, da je do zamude prišlo, ker takratni pooblaščenec pritožnici pomotoma ni poslal zadevnega plačilnega naloga. Vzrok, zaradi katerega je pritožnica zamudila s plačilom sodne takse, namreč v postopku odločanja o pritožbi zoper odločitev sodišča prve stopnje, da se tožba šteje za umaknjeno in postopek ustavi, ni pravno odločilen; za nastop teh pravnih posledic zadošča že, da pritožnica sodne takse v postavljenem roku ni plačala in da do poteka tega roka tudi ni predlagala oprostitve, odloga oziroma obročnega plačila sodne takse. Obstoj teh dveh dejstev pa je v obravnavanem primeru nesporen.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in tudi niso podani razlogi, na katere pazi Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

9. O zadevi je odločala sodnica posameznica na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Tako tudi Vrhovno sodišče v sklepih I Up 210/2015 z dne 7. 10. 2015, I Up 91/2015 z dne 8. 7. 2015 in I Up 10/2021 z dne 18. 2. 2021.