Jedro

Stranko v izvršilnem postopku lahko zastopa vsak, ki je poslovno sposoben. Zato pritožbe, ki jo zanjo vloži odvetnik iz Republike Hrvaške, zaradi tega ni mogoče zavreči, ampak jo je treba obravnavati kot pritožbo, ki jo je vložila oseba, ki ni odvetnik.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je kot nedovoljeno zavrglo upnikovo pritožbo zoper sklep, s katerim je štelo njegov izvršilni predlog za umaknjen, ker jo je zanj vložil odvetnik iz Republike Hrvaške, ki pa ga pred sodiščem v Republiki Sloveniji po Zakonu o odvetništvu ne more zastopati.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal njegovo razveljavitev. Navedel je, da se je postopek v tej zadevi začel še pred uveljavitvijo predpisov, na katere se sklicuje prvostopno sodišče in bi se moral končati po prejšnjih predpisih. Če pa je prišlo do takih sprememb, ki upnikovemu pooblaščencu onemogočajo zastopanje, bi moralo sodišče upnika na to opozoriti in mu omogočiti pravilno zastopanje. Sicer pa vložitev pritožbe po stališču upnika ne predstavlja zastopanja pred sodiščem, saj pooblaščenec pri tem ne stopi neposredno pred sodišče. Pritožba je utemeljena.

Upnik sicer nima prav, ko trdi, da vložitev pritožbe ne predstavlja zastopanja stranke pred sodiščem. Zastopanje namreč predstavljajo vsa procesna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec in s tem tudi vložitev pritožbe (glej 95. člen v zvezi z 89. členom ZPP in v zvezi s 14. členom ZIP).

Če bi bilo stališče o neupravičenosti zastopanja pravilno, bi bila utemeljena trditev pritožnika, da sodišče ne bi smelo zavreči pritožbe takoj, ko je ugotovilo, da pooblaščenec ni upravičen za zastopanje upnika, ampak bi moralo po določbi 4. odst. 98. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP pozvati upnika, da pritožbo odobri. Šele če upnik tega ne bi storil, bi prišlo v poštev njeno zavrženje. Že iz tega razloga je treba zaradi bistvene kršitve določb izvršilnega postopka po 1. odst. 354. člena v zvezi s 4. odst. 98. člena ZPP in v zvezi s 14. členom ZIP na podlagi določbe 3. točke 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP napadeni sklep razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Stališče o neupravičenosti zastopanja upnika pa niti ni pravilno. Od uveljavitve Zakona o odvetništvu (Ur. l. RS 18/93) lahko po njegovih določbah iz 2. in 3. odst. 2. člena pred sodišči v Republiki Sloveniji stranko res zastopa samo odvetnik, vpisan v slovenski imenik odvetnikov, odvetnik iz druge države pa samo ob pogoju vzajemnosti (ki v razmerju z Republiko Hrvaško ni izpolnjen). Zato pooblaščenec upnika v tej zadevi ne more zastopati kot odvetnik. Pač pa to lahko dela kot poslovno sposobna fizična oseba glede na določbo 1. odst. 90. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP. To pomeni, da je za zastopanje sicer sposoben, nima pa vseh tistih upravičenj, ki jih ima odvetnik (zlasti mu ne gre pravica do povrnitve odvetniških stroškov).

V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopje zato od upnika zahtevati prevod pritožbe zoper sklep o umiku izvršilnega predloga v slovenski jezik, nato pa ponovno poslati spis sodišču druge stopnje, da o njej odloči, če bo prevedena, v nasprotnem primeru pa jo šteti za umaknjeno ali zavreči po 4. odst. 109. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP.