- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Up-30/98
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Up-30/98
5.11.1998
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. Č. iz L. na seji senata dne 5.11.1998
s k l e n i l o :
Ustavna pritožba A. Č. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 568/96 z dne 22.10.1997 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 229/96 z dne 24.5.1996 ter sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu št. P 45/95 z dne 13.11.1995 se ne sprejme v obravnavo.
O b r a z l o ž i t e v
Sodišča so v pravdnem postopku ugodila zahtevku tožnika, da mu mora pritožnik (tedaj toženec) izstaviti listino, sposobno za zemljiškoknjižni prenos lastnine na določenih nepremičninah.
Pritožnik oporeka pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih sodb.
Navaja, da naj bi sodišča nepravilno ugotovila, da mu je tožnik predhodno plačal kupnino za te nepremičnine. Meni, da je oškodovan zaradi podkupljenosti sodišč.
Ustavno sodišče ni inštanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku in ni samo po sebi pristojno presojati, ali je bilo v izpodbijanih sodnih odločbah dejansko stanje pravilno ugotovljeno in materialno in procesno pravo pravilno uporabljeno. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ker gre zgolj za očitek nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, Ustavno sodišče ne more presojati utemeljenosti pritožnikove navedbe, da naj bi sodišča napačno ugotovila odločilno dejstvo o plačilu za sporne nepremičnine. S tem v zvezi bi Ustavno sodišče lahko presojalo le, ali so bile v postopku ugotavljanja tega dejstva kršene kakšne človekove pravice procesne narave. Takšnih kršitev pa pritožnik ne izkaže. Prav tako Ustavno sodišče ne more presojati pritožnikove pavšalne, z ničemer utemeljene in žaljive trditve o podkupljenosti sodnikov, ki so odločali v sporni zadevi.
Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lojze Ude, sodnik Franc Testen in sodnica dr. Dragica Wedam- Lukić.
Predsednik senata dr. Lojze Ude