Jedro

Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.

Izrek

Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je dopustilo objektivno spremembo tožbe z dne 11. 11. 2021 (I. točka izreka), odločilo, da je toženka dolžna tožniku plačati 7.509,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.417,70 EUR od 12. 11. 2021 dalje in od 4.091,97 EUR od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje (II. točka izreka), višje zahtevane zakonske zamudne obresti od 3.417,70 EUR od 24. 3. 2017 do 11. 11. 2021 je zavrnilo (III. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, da je tožnik dolžan toženki plačati 55.734,35 CHF skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 8. 11. 2021 do plačila (IV. točka izreka). Odločilo je, da je toženka dolžna tožniku povrniti celotne (po tožbi in po nasprotni tožbi) pravdne stroške (V. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II., IV. in V. točka izreka) in odločilo, da stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške.

3.Toženka predlaga naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj:

-Ali je odločitev sodišča prve in druge stopnje materialnopravno pravilna glede prilagojene uporabe določil Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi s pravili vračanja po ugotovitvi ničnosti kreditne pogodbe sklenjene med banko in potrošnikom zaradi nepoštenega pogodbenega pogoja pravilna?

-Ali je pravilno tolmačenje 87. člena OZ na način, da ga sodišče razlaga prilagojeno v razmerju med podjetjem in potrošnikom s tem, da z argumentom teleološke redukcije izključi uporabo določil OZ (predvsem 193. in 198. člen OZ)? Ali je 87. člen OZ dopustno tolmačiti na način, da se pri uporabi pravil vračanja strožje obravnava eno izmed strank nične pogodbe zgolj iz razloga, ker na nasprotni strani nastopa potrošnik?

-Ali je pravilno tolmačenje določil OZ glede pravil vračanja na način, da se z njimi zagotavlja cilje, kot izhajajo iz Direktive 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah in sodne prakse Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju SEU)?

-Ali je pravilno tolmačenje 87. člena OZ in pravil vračanja na način, da se izključi uporaba določila prvega odstavka 87. člena OZ v delu, v katerem je predvideno ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba, če gre za koristi, ki bi morale pripadati podjetju, če na drugi strani nastopa potrošnik?

-Ali je pravilna uporaba pravil vračanja v posledici ničnosti zaradi nepoštenosti pogodbenega pogoja v skladu z OZ na način, da se ne upošteva v kateri valuti je bil potrošniku izplačan kredit?

-Ali bi se moralo pri uporabi pravil o vračanju na podlagi nične pogodbe zaradi nepoštenega pogodbenega pogoja skladno z OZ upoštevati revalorizacijo zneska z upoštevanjem inflacije na prejeti znesek za vzpostavitev dejanske enakovrednosti ali z drugimi metodami ohranjanja vrednosti denarja?

4.Postopek se prekine.

5.Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 14/2025 na podlagi tretjega odstavka v povezavi s točko (b) prvega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ter na podlagi 113.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) s sklepom z 21. 5. 2025 prekinilo postopek in na SEU naslovilo vprašanje glede razlage členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Postavljeno vprašanje se glasi: "Ali je v nasprotju s členoma 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah sodna razlaga nacionalnega prava, po kateri lahko sodišče pri odločanju o kondikcijskem zahtevku potrošnika v zvezi z vzajemno izpolnjeno nično pogodbo o hipotekarnem kreditu v tuji valuti, v primeru, ko banka glede pomanjkljivih pojasnil o valutnem tveganju ni ravnala nepošteno v subjektivnem smislu in pogodba ne nasprotuje temeljnim moralnim načelom, banki naloži, da mora potrošniku vrniti razliko med seštevkom plačanih obrokov kredita v evrski vrednosti na dan plačila posameznega obroka ter zneskom kredita v evrski vrednosti na dan nakazila na račun potrošnika, zmanjšano za ustrezno nadomestilo za uporabo posojenega kapitala?”

6.V obravnavanem primeru je odločitev o predlogu za dopustitev revizije med drugim odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je Vrhovno sodišče že zastavilo Sodišču EU v zadevi II Ips 14/2025, zato je je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je Vrhovno sodišče ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (drugi odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).

7.Postopek se bo nadaljeval po odločitvi SEU o predlogu za sprejem predhodne odločbe v zadevi II Ips 14/2025.

8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 113a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.