Jedro

Vsak poslovno sposoben dedič lahko prosto razpolaga s svojim dednim deležem ter ga - ne da bi potreboval odobritev drugih dedičev - odstopi kateremu od sodedičev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. A. A. krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obseg zapuščine in za dedinje razglasilo tri zapustničine hčere, vsako do 1/3. Po tem, ko je B. B. svoj dedni delež odstopila A. A., sta A. A. in C. C. sklenili dedni dogovor, da stanovanje podedujeta A. A. do 2/3 in C. C. do 1/3, ostalo premoženje pa C. C. 2. Zoper sklep o dedovanju se pritožuje A. A. Ne soglaša, da stanovanje deduje v deležu, določenem v sklepu o dedovanju. Navaja, da sklep izpodbuja zaradi goljufije B. B. 3. A. A. je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Več kot dva meseca po izteku pritožbenega roka je pritožnica C. C. svojo pritožbo dopolnila. V dopolnitvi pritožbe navaja, da na zapuščinski obravnavi dednega dogovora ni sklepala. Trdi, da je iz zapisnika zapuščinske obravnave razvidno, da se z odstopom dednega deleža B. B. A. A. ni strinjala. Ker se z odstopom dednega deleža ni strinjala, je jasno, da dednega dogovora ni želela skleniti. Opozarja, da je prava neuka stranka in se pomena dednega dogovora ne zaveda. Sodišče, ki je zapisalo dedni dogovor, glede katerega med strankami ni bilo soglasja, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka. O odločilnih dejstvih obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v sklepu o dedovanju in kar se navaja v zapisniku zapuščinske obravnave. Dedni dogovor, glede katerega se pritožnica ni zavedala, da ga sklepa, ne more obstajati. Predlaga razveljavitev sklepa o dedovanju in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Kljub temu, da je bila dopolnitev pritožbe vložena po izteku prekluzivnega pritožbenega roka, jo pritožbeno sodišče upošteva. Z njenim obravnavanjem namreč niso prizadete pravice drugih oseb, ki se na izpodbijani sklep opirajo (tretji odstavek 173. čl. Zakona o dedovanju).

7. Iz zapisnika zapuščinske obravnave z dne 21. 9. 2016 je razvidno, da je bil izpodbijani dedni dogovor sklenjen. S sklenitvijo dednega dogovora je med dedinjama, ki sta ga sklenili, nastalo obligacijsko razmerje; in sicer že s trenutkom njegove sklenitve - z izjavo volje na zapisnik in podpisom tega sporazuma pred sodiščem. Gre za pogodbo civilnega prava, ki je - enako kot vsaka druga pogodba - lahko predmet izpodbijanja v pravdnem postopku, v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju pa pritožnica njegove razveljavitve ne more doseči. V skladu s tretjim odstavkom 214. čl. Zakona o dedovanju zapuščinsko sodišče dedni dogovor sicer navede v sklepu o dedovanju, ki je sodna odločba, vendar dedni dogovor zaradi te okoliščine ne izgubi svoje pravne narave. Dejstvo, da je dedni dogovor vsebovan v sklepu o dedovanju, torej ni razlog, zaradi katerega bi ga dediči, ki so ga sklenili, lahko izpodbijali. Napako volje pri njegovem sklepanju - kakor je mogoče pravno opredeliti pritožbeno trditev, da je zaradi pravne neukosti podpisala dedni dogovor, ki ga ni želela skleniti - lahko pritožnica uveljavlja s tožbo; v zapuščinskem postopku pa razveljavitve ali spremembe dednega dogovora ne more doseči. 8. Z očitkom, da obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v zapisniku zapuščinske obravnave in med tem, kar se o vsebini zapuščinske obravnave navaja v sklepu o dedovanju, pritožnica uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Pritožnica očita nepravilno povzemanje njenega nesoglasja glede odstopa dednega deleža B. B. v korist A. A. Očitek je očitno neutemeljen, saj pritožničina izjava, da se z odstopom dednega deleža B. B. A. A. ne strinja, v izreku izpodbijanega sklepa o dedovanju sploh povzeta ni. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, da pritožničinega stališča o ne/sprejemanju izjave, ki jo je sodedinja podala v korist druge sodedinje, v izreku sklepa ni navedlo. Gre za pravno neodločilno dejstvo, ki v izrek sklepa o dedovanju ne sodi. Pritožnica pri podajanju in sprejemu odstopne izjave ni bila udeležena (ni sodelovala). Izjavo o odstopu dednega deleža je B. B. podala v korist A. A. Samo dedinji, ki sta pri podajanju te izjave sodelovali, lahko zahtevata presojo njene vsebine. Tudi odstop dednega deleža sodediču je pogodba civilnega prava, zato je stališče tretjih, ki pri poslu niso udeleženi, irelevantno (drugi odstavek 136. čl. Zakona o dedovanju). Že prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno in razumljivo pojasnilo, da lahko vsak poslovno sposoben dedič prosto razpolaga s svojim dednim deležem ter ga - ne da bi potreboval odobritev drugih dedičev - odstopi kateremu od sodedičev. Ker je šlo za tak odstop, mu pritožnica neutemeljeno nasprotuje.

9. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju pritožba zavrnjena. Ker v zapuščinskem postopku stranke trpijo stroške, ki so ji imele med postopkom in zaradi postopka (prvi odstavek 174. čl. Zakona o dedovanju), dedinja, ki je na pritožbo dogovorila, krije svoje stroške pritožbenega postopka.