Jedro

Pritožnica, ki je kot odvetnica po uradni dolžnosti zastopala nasprotno udeleženko v postopku za sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico brez privolitve, je upravičena do vrnitve plačane takse za to pritožbo, s katero je uspela, v znesku 20,40 EUR, vendar pa ne v okviru stroškov tega pritožbenega postopka, ampak po postopku in na način, kot to določa ZST-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek 186,00 EUR v 1. in 2. odstavku izreka sklepa nadomesti z zneskom 234,60 EUR.

Predlog za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom priznalo odvetnici nasprotne udeleženke nagrado v znesku 186,00 EUR, ki bo odvetnici nakazan v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa iz sredstev sodišča. Zoper sklep se pritožuje odvetnica XJ, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se ji prizna nagrada v znesku 234,60 EUR, poleg tega pa zahteva tudi povračilo pritožbenih stroškov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje upoštevalo nagrado po količniku 1,0, torej znesek 135,00 EUR, ne pa količnik 1,3, kot je odvetnica priglasila. Sodišče prve stopnje ni uporabilo tarifne št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT), po kateri se nagrada za postopek določi s količnikom 1,3, kar ob uporabi 36. člena ZOdvT pomeni, da je potrebno znesek 135,00 EUR množiti s količnikom 1,3. Zato naj se ji prizna nagrada, kot jo je priglasila v svoji vlogi z dne 18.2.2010. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica je kot odvetnica po uradni dolžnosti zastopala nasprotno udeleženko V. D. v postopku za sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico brez privolitve. Zaradi umika predloga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 4.3.2010 ustavilo postopek, z izpodbijanim sklepom pa je priznalo odvetnici nagrado za odvetniške storitve v znesku 186,00 EUR. Pritožnica ima prav, da je sodišče prve stopnje nepravilno odmerilo nagrado. Glede na vrednost predmeta 4.000,00 EUR (2. odstavek 22. člena ZOdvT) znaša v obravnavanem primeru nagrada s količnikom 1,0 135,00 EUR (36. člen ZOdvT). Za odmero nagrade za postopek pa bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati tarifno št. 3100 ZOdvT, ki določa količnik 1,3. Nagrada za postopek zato znaša 175,50 EUR. Za poštne in telekomunikacijske storitve je pritožnica upravičena do priglašenega pavšalnega zneska 20,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT). S povečanjem za 20 % (DDV) je pritožnica tako upravičena do skupne nagrade 234,60 EUR. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo utemeljeni pritožbi in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Pritožnica je upravičena do vrnitve plačane takse za to pritožbo v znesku 20,40 EUR, vendar pa ne v okviru stroškov tega pritožbenega postopka, ampak po postopku in na način, kot to določa ZST-1 (2. odstavek 36. člena in 37. člen). Za vrnitev takse bo torej moralo poskrbeti sodišče prve stopnje. V pritožbenem postopku pritožnica ni nastopala kot odvetnica po uradni dolžnosti za nasprotno udeleženko, ampak je vložila pritožbo v svojem imenu in za svoj račun. Zato ni upravičena do plačila stroškov zastopanja, materialnih izdatkov po Tarifi kot sestavnem delu ZOdvT in DDV, saj njena pritožba ne pomeni odvetniške storitve, ki bi jo opravila za stranko. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo predlog pritožnice za povrnitev stroškov pritožbenega postopka iz sredstev sodišča.