Jedro

Pri tehtanju zatrjevanj toženca o tem, da pravdni stranki nista želeli skleniti darilne pogodbe, oziroma, da sta sklenili navidezno pogodbo, je potrebno upoštevati, da imajo notarski zapisi večjo dokazno moč kot navadne pogodbe.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec dolžan tožnici vrniti darilo, ki ga je 2. 10. 2019 prejel od nje, in sicer 1/2 nepremičnin ID znak: parcela ... *136, parcela ... 875/1, parcela ... 875/5, parcela ... 875/6, parcela ... 876, parcela ... 876, parcela ... 881/1, parcela ... 881/5, parcela ... 881/8, parcela ... 882/1, parcela ... 882/2, parcela ... 885, parcela ... 887, parcela ... 888/1, parcela ... 888/2, parcela ... 892/1, parcela ... 892/2, parcela ... 892/3, parcela ... 892/4, parcela ... 892/5, parcela ... 893, parcela ... 896/1, parcela ... 896, parcela ... 897/1, parcela ... 897/2, parcela ... 900/1, parcela ... 900/2, parcela ... 902, parcela ... 903, parcela ... *95/1, parcela ... *97/1, in parcela ... *97/2. Odločilo je, da je toženec dolžan tožnici v 15 dneh od izdaje sodbe izstavi zemljiškoknjižno listino, s katero dovoli prenos lastninske pravice na eni polovici zgoraj naštetih nepremičnin na ime tožnice, sicer to dovolilo nadomesti ta pravnomočna sodba (I. izreka). Toženec je dolžan tožnici povrniti stroške pravdnega postopka v roku 15 dni, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti pa do dneva plačila (II. izreka).

2.Toženec se zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodbo izpodbija v celoti. Po zatrjevanju pritožbe je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da gre pri sporni pogodbi za darilno pogodbo, ter da je pogodba po svoji vsebini jasna. Navedeno po mnenju pritožbe ne drži. Vrsto pogodbe je potrebno določati po sami vsebini pogodbe in ne po poimenovanju ali obliki, v kateri je bila sklenjena določena pogodba. V skladu z določbo 533. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je darilna pogodba pogodba, s katero se ena oseba zaveže na drugo osebo neodplačno prenesti lastninsko pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca. Obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. V danem primeru je že ob hitrem pregledu vsebine sporne pogodbe jasno, da nikakor ne gre za neodplačen pravni posel. Upoštevaje vsebino 2. točke darilne pogodbe je jasno, da gre za odplačen in ne neodplačen pravni posel, kakor je napačno zaključilo sodišče prve stopnje. Kavza darilne pogodbe je zavarovanje vlaganj toženca v obravnavano nepremičnino. Tožnica je v zameno za vlaganja v nepremičnino na toženca prenesla lastninsko pravico do 1/2 od celote darovanih nepremičnin, kar sta izpovedala toženec in priča A. A. Dejstvo, da je tožnica v primeru razveljavitve darilne pogodbe dolžna tožencu vrniti ocenjeno vrednost vlaganj toženca v nepremičnine tožnice, jasno kaže, da so bila omenjena vlaganja in sklenitev pogodbe v neposredni vzročni zvezi in so kot taka tudi predstavljala dejansko podlago pogodbe. Sporna pogodba je bila naslovljena kot darilna pogodba, vendar izključno z namenom koriščenja davčnih ugodnosti, do katerih sta bili stranki pogodbe kot zakonca upravičena v primeru sklenitve darilne pogodbe. Dejstvo, da je bila darilna pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa, ki predstavlja zgolj obliko pogodbe in ne njeno vsebino, da je notarka obe stranki opozorila, da sklepata darilno pogodbo, in da bi naj to obe stranki tudi razumeli, nikakor ne vpliva na samo vsebino pogodbe, kakor tudi ne vpliva na podlago obravnavane pogodbe. Podlago za sklenitev pogodbe še zmeraj predstavljajo vlaganja, ki jih je toženec opravil na nepremičnini tožnice. To je tudi razlog, da pogodba po svoji vsebini nikoli ni bila darilna, saj prenos lastninske pravice ni bil neodplačen. V obravnavani zadevi je, po mnenju pritožbe, šlo za navidezno pogodbo, s katero sta stranki skušali prikriti drugo pogodbo, in sicer pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij med zakoncema, oziroma pogodbo o priznanju lastninske pravice. Sodišče prve stopnje je s tem, ko svoje sodbe ni oprlo na določbo 50. člena OZ, ki ureja vprašanje navidezne pogodbe, brez dvoma zmotno uporabilo materialno pravo. Po mnenju pritožbe je jasno, da v danem primeru sodišče določb OZ o navidezni pogodbi sploh ni uporabilo, če bi jih, bi o vseh predloženih dokazih moralo ugotoviti, da sporna pogodba ni darilna, temveč je bila sklenjena kot darilna z namenom prikrivanja drugega pravnega posla. Ta pravni posel pa je bil bodisi pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij med zakoncema ali pa pogodba o priznanju lastninske pravice. Tožbeni zahtevek tožnice bi tako bilo potrebno zavrniti že iz navedenega razloga. Povsem jasno je, da ob sklenitvi pogodbe ni obstajala posebna, specifična, obarvana kavza, vera v večno ljubezen in skupno življenje, glede katere je sodišče v obrazložitvi sodbe pravilno povzelo stališče ustaljene sodne prakse. Zgolj izpovedba tožnice na zadnjem naroku za glavno obravnavo, 7. 2. 2024, za zaključek, da je bila specifično obarvana kavza v trenutku daritve podana, ne more in ne sme zadostovati. Med strankama ni sporno, da je tožnica v letu 2020 zoper toženca vložila kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini ter kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja. Navedeno izhaja tudi iz vseh dokazov, ki so bili vloženi v spis, pri čemer je bil toženec tik pred zaključkom predmetnega pravdnega postopka v kazenskem postopku oproščen očitanih kaznivih dejanj. Glede prepisa kmetije, ki je predmet sporne pogodbe, je tožnica na zapisniku o sprejemu ustne ovadbe in kasneje tudi v svojem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, na dano izpovedbo pa se je kasneje sklicevala tudi v kazenskem postopku, ki je prav tako tekel pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, izpovedala, da je pred in nemudoma po sklenitvi sporne pogodbe prišlo do nasilja s strani toženca. Vse navedeno nasprotju navedbam tožnice, ki jih je ta podala v svoji četrti pripravljalni vlogi, v kateri je med drugim navedla, "če bi tožnica ob daritvi zgolj slutila, da bo nasilje vse hujše, da bo postalo fizično, in da bo zakon propadel, mu seveda nikoli ne bi podarila polovico kmetije". Po mnenju pritožbe je tožnica prihajala v nasprotja, zato njeni izpovedbi ne gre verjeti. Pritožba poudarja, da je jasno, da posebna, specifično obarvana kavza, ki je značilna za darila med zakonci, torej vera v večno ljubezen in skupno življenje, ki upravičuje vrnitev darila v primeru, da se le ta izjalovi, v trenutku sklenitve obravnavane pogodbe, ni obstajala. Sodišče prve stopnje je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je v celoti sledilo izpovedbi tožnice, medtem, ko bi, glede na podane dokaze in s pravilno uporabo materialnega prava, moralo slediti izpovedbi toženca, ki je izpovedal, da je sporno pogodbo sklenil z namenom zavarovanja svojih vlaganj, ter da je bila obravnavana pogodba oblikovana kot darilna pogodba med zakoncema zgolj iz razloga pridobitve davčnih ugodnosti. Pritožba predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek tožnice v celoti zavrne ter tožnici naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka. Podredno pa predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje ter tožnici naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka. Toženec je priglasil stroške pritožbenega postopka.

3.Tožnica je odgovorila na pritožbo. Zavzema se za zavrnitev pritožbe. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Iz navedene določbe izhaja, da pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (340. člen ZPP) ter del absolutnih in vse relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, niso del uradnega preizkusa, zato ga sodišče druge stopnje opravi le v okviru izrecno (konkretizirano, določno) in jasno (enopomensko) zapisanih trditev v pritožbi.

7.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljenih niti uradno upoštevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

8.V skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP se je sodišče druge stopnje opredelilo le do tistih navedb v pritožbi, ki so odločilnega pomena.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno oprlo svojo odločitev, da je toženec dolžan tožnici vrniti 1/2 nepremičnin, ki mu jih je tožnica podarila v času trajanja njune zakonske zveze, na določbo 110. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ)1 . Pravilno je presodilo, da iz notarskega zapisa z dne 2. 10. 2019, izhaja, da sta pravdni stranki sklenili veljavno darilno pogodbo. Vrednost nepremičnine po darilni pogodbi sta ocenili na 532.134,00 EUR oziroma 266.067,00 EUR, kolikor znaša vrednost 1/2 podarjenih nepremičnin. Notarka je v notarskem zapisu ugotovila pravno relevantna dejstva, in sicer, da sta darovalka in obdarjenec, 13. 6. 2015, sklenili zakonsko zvezo, zato je darilna pogodba, v skladu s 47. členom Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN), sklenjena v obliki notarskega zapisa, da je darovalka predmetne nepremičnine pridobila na podlagi izročilne pogodbe, ki je bila sklenjena v notarski pisarni z dne 22. 5. 2019, da je pri nepremičninah vpisana zaznamba zaščitene kmetije, in da iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da so predmetne nepremičnine v času sklenitve pogodbe bremen proste, razen knjižene služnosti stanovanja pri parceli 31. Navedena dejstva potrjujejo pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki sklenili darilno pogodbo. Obe pravdni stranki sta bili, s strani notarke tudi poučeni, po določbi drugega odstavka 110. člena DZ, da se morajo v primeru razveze zakonske zveze druga darila, zlasti taka, ki niso v sorazmerju s premoženjskimi razmerami darovalca, vrniti, razen, če se zakonca dogovorita drugače v obliki notarskega zapisa. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi se pravdni stranki glede vračanja darila v primeru razveze zakonske zveze dogovorili drugače. Izjavili sta, da sta pouke razumeli, in da je v notarskem zapisu zapisana njuna prava in resnična volja, da razumeta pomen citiranih določil.

10.Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženec ni dokazal svojih zatrjevanj, da bi naj pravdni stranki sklenili navidezno pogodbo. Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da obravnavana pogodba ni darilna, in da gre za pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij med zakoncema ali pa pogodbo o priznanju lastninske pravice. Nenazadnje toženec v pritožbi niti eksplicitno ne pove katero pogodbo bi naj prikrivala obravnavana oblič no pravilno sklenjena darilna pogodba. Pri navidezni pogodbi obe stranki hočeta, da (simulirani) posel nastane le navidez, na zunaj, zanju pa ne velja2 . Tega pa toženec, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, ni uspel dokazati. Tisti, ki navideznost pogodbe uveljavlja, nosi trditveno in dokazno breme, da sta obe pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v pogodbo. Bistveno za odločitev v obravnavani zadevi je, da iz notarskega zapisa izhaja, da sta obe pravdni stranki želeli skleniti darilno pogodbo. Darilna pogodba je bila med pravdnima strankama tudi realizirana z vpisom lastninske pravice na podarjenih nepremičninah v korist toženca. Izpolnitev pogodbe potrjuje, da sta stranki pogodbo (resnično) sklenili. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno opozorilo, da sta pravdni stranki darilno pogodbo predložili Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) in Upravni enoti, ki je v postopku odobritve pravnega posla odločila, da ga ni potrebno odobriti, ker gre za darilo med zakoncema. Navedeno potrjuje, da sta sklenili darilno pogodbo in ne kake druge pogodbe. Toženec bi, torej moral dokazati, da sta z tožnico želela skleniti drugo pogodbo. Pri tehtanju zatrjevanj toženca o tem, da pravdni stranki nista želeli skleniti darilne pogodbe, oziroma, da sta sklenili navidezno pogodbo, je potrebno upoštevati, da imajo notarski zapisi večjo dokazno moč kot navadne pogodbe. Obravnavana darilna pogodba pa je bila sklenjena v obliki notarskega zapisa (z dne 2. 10. 2019) iz katerega tudi izhaja, da sta pravdni stranki izrecno izjavili, da ni okoliščin, na podlagi katerih bi bil pravni posel v notarskem zapisu nedopusten ter izrecno, da tega posla ne sklepata zgolj navidezno ali zato, da bi se izognili zakonskim obveznostim ali da bi protipravno oškodovali tretjo osebo. Notarka pa je ugotovila, da ni razlogov za sum, da stranki sklepata posel samo navidezno ali zato, da bi se izognili zakonskim obveznostim ali da bi protipravno oškodovali tretjo osebo. Verodostojnost navedenih ugotovitev je notarka potrdila tudi v svoji izpovedbi.

11.Pravdni stranki sta v darilni pogodbi zapisali, da soglašata in priznavata, da je obdarjenec do sedaj vlagal v predmetne nepremičnine v skupni višini cca. 150.000,00 EUR, in da se zavežeta v primeru razveljavitve te pogodbe iz kateregakoli razloga upoštevati tudi ta vlaganja. V zvezi s pritožbenimi izvajanji toženca sodišče druge stopnje pripominja, da samo iz navedenega zapisa, ob upoštevanju celotne vsebine notarsko zapisane darilne pogodbe in v pogodbi izraženega darilnega namena, v nobenem primeru ni mogoče zaključiti, da bi darilna pogodba prikrivala kakšno drugo pogodbo. Citirani zapis ne negira dejstva, da iz notarskega zapisa nedvomno izhaja, da gre za darilno pogodbo, in da je tožnica, del svojega posebnega premoženja, torej premoženje, ki ga je pridobila z izročilno pogodbo, podarila svojemu takratnemu zakonskemu partnerju. Citirani zapis predvsem ne more, glede na okoliščine konkretnega primera, omajati darilne kavze pogodbe in pravnih poukov, ki jih je notarka dala strankama. Pravdni stranki sta nedvoumno izjavili, da pravne pouke razumeta, in da sklepata darilno pogodbo. Notarski zapis darilne pogodbe dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Zato so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da bi naj bila obravnavana pogodba sklenjena zaradi vlaganj toženca v nepremičnine tožnice. Tega toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uspel dokazati. Iz podatkov spisa izhaja, da je pooblaščenec toženca na glavni obravnavi 21.9.2022 izjavil, da je vse priče, razen priče A. A., predlagal v zvezi z vlaganji, glede vlaganj pa zahtevka ni postavil (list.št. 119). Toženec pa ni, po določbi 286.b člena ZPP, grajal odločitve sodišča prve stopnje v zvezi z zavrnitvijo dokazov v povezavi z zatrjevanji o vlaganjih v podarjene nepremičnine. Odločitve sodišča o zavrnitvi predlaganih dokazov toženec konkretizirano ne graja niti v pritožbi.

12.Sodišče prve stopnje je v skladu z napotki iz 8. člena ZPP pravilno dokazno ocenilo izvedene dokaze. Obrazložilo je zakaj je verjelo izpovedbi tožnice in notarke B. B., ki je bila zaslišana kot priča (12. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Poudariti je, da je notarka izpovedala, da je komunicirala z A. A., ki ji je naročil izdelavo darilne pogodbe in ji tudi rekel, da gre za darilno pogodbo. Notarka ni dopustila nobenega dvoma o tem, da je bila med pravdnima strankama sklenjena darilna pogodba. Sodišče prve stopnje je tudi obrazložilo zakaj ni verjelo izpovedbi toženca in priče A. A. (13. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

13.Kavza darilne pogodbe med zakoncema je po naravi stvari naklonjenost in ljubezen enega zakonca do drugega. Pravdni stranki sta sklenili zakonsko zvezo 13.6.2015, razvezali pa sta se 4.5.2021. Dejstvo je, da sta bili ob sklenitvi obravnavane notarsko zapisane darilne pogodbe, 2.10.2019, poročeni. Razvezali sta se, torej šele dobro leto in šest mesecev po sklenitvi darilne pogodbe. Iz podatkov spisa, predvsem listinske dokumentacije, pa izhaja, da je glavnina sporov med pravdnima strankama nastopila po sklenitvi darilne pogodbe3 . Zato so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da ob sklenitvi obravnavane darilne pogodbe med pravdnima strankama ni obstajala kavza, vera v ljubezen in skupno življenje. Sodišče prve stopnje je utemeljeno opozorilo na relevantno sodno prakso v zvezi z obstojem kavze4 .

14.Glede na vse obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15.O stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Ker toženec s pritožbo ni uspel krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Stroški odgovora na pritožbo pa za postopek niso bili potrebni, saj odgovor na pritožbo ni bistveno prispeval k odločitvi o toženčevi pritožbi (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

110. člen DZ določa: (1) Običajnih daril, ki sta si jih zakonca dala pred sklenitvijo zakonske zveze ali med trajanjem zakonske zveze, ni treba vračati, če so v sorazmerju s premoženjskimi razmerami darovalca. (2) Druga darila, zlasti taka, ki niso v sorazmerju s premoženjskimi razmerami darovalca, se morajo vrniti, razen če se zakonca dogovorita drugače v obliki notarskega zapisa. (3) Darila se vrnejo v stanju, v kakršnem so bila ob vložitvi tožbe za vrnitev darila. (4) Za odsvojena darila se vrne njihova vrednost v denarju ali stvar, prejeta zanje. 50. člen OZ določa: (1) Navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama. (2) Če pa navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost. (3) Navideznosti pogodbe ni mogoče uveljavljati proti tretji pošteni osebi. Glej sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 1.7.2020, priloga A6, Sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 14.7.2020, priloga A7, Sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 27.8.2020, priloga A8 in Sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 19.10.2020, priloga A4. Sklep II Ips 29/2016.

Zveza:

Zakon o notariatu (1994) - ZN - člen 47 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 110, 110/2 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 50

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.