Jedro

Presoja sodišča, ali je v prepovedanem obdobju prišlo do prevzemanja nesorazmernih obveznosti, je odvisna od napolnitve tega vsebinsko nedoločenega pravnega pojma. Tak abstraktni dejanski stan je izpolnjen, če je dolžnik v prepovedanem obdobju sprejel novo ali dodatno obveznost oziroma če je soglašal s povečanjem obstoječih obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je vložil upnik A. A. 2. Upnik A. A. je pravočasno, v pritožbenem roku, vložil tako pritožbo, z dne 7. 10. 2021, kot tudi dopolnitev pritožbe, z dne 20. 10. 2021. Pritožbeno sodišče zato obe vlogi skupaj naslavlja kot pritožbo. Upnik uveljavlja v pritožbi vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da postopek odpusta obveznosti ustavi ter predlog za odpust obveznosti zavrne.

3. Dolžnik je vložil odgovor na pritožbo. Navaja, da je pritožba upnika neutemeljena, zato predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je o očitkih upnika glede kršitev dolžnikovih obveznosti sklenilo, da ti niso tako konkretizirani oziroma nimajo take teže, da bi bila ustavitev postopka odpusta sorazmerna z očitano kršitvijo. Sprejelo je pojasnila stečajnega dolžnika, da nima računalnika, zaradi česar je stečajni upraviteljici poročal osebno, po razglasitvi epidemije pa po telefonu. Stečajni upraviteljici je tudi prinesel izvod podpisane podjemne pogodbe z dne 4. 1. 2021, vendar pa je kasneje pojasnil, da dela po pogodbi zaradi epidemije ni mogel opravljati. Sodišče je pri odločanju o ugovoru upoštevalo tudi pojasnila stečajnega dolžnika o njegovih težkih domačih razmerah. Stečajni dolžnik skrbi za bolno mamo, ki potrebuje 24-urno oskrbo, o čemer je upraviteljici predložil zdravniško dokumentacijo. Glede upnikove trditve, da naj bi mu dolžnik lažnivo prikazoval, da bo poravnal njegovo terjatev, je sodišče prve stopnje sklenilo, da razlogi za sklenitev predmetnega dogovora sami po sebi ne morejo predstavljati zadržka za odpust obveznosti.

6. Upnik v pritožbi navaja, da naj bi dogovor o načinu in višini plačila terjatve z dne 3. 7. 2017, ki izhaja iz zapisnika Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. I 2962/2008, predstavljal oviro za dolžnikov predlog za odpust obveznosti. Navaja, da ga je dolžnik preslepil oziroma spravil v zmoto, da je sklenil tak dogovor, čeprav naj bi že ob sklenitvi dogovora vedel, da upniku po tem dogovoru ne bo ničesar plačal. Da bi dosegel odlog izvršbe mu je ponudil višje plačilo, kot ga je upnik zahteval, in sicer plačilo 14.000,00 EUR, namesto 12.782,30 EUR, kolikor je znašala glavnica. Upnik je dolžniku odpustil plačilo obresti in stroškov ter se z njim dogovoril za obročno poplačilo dolga.

7. Po 3. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem. Presoja sodišča o obstoju te ovire poteka torej v dveh fazah: 1. ugotavljanje, ali je v prepovedanem obdobju prišlo do prevzemanja obveznosti, in 2. ali so prevzete obveznosti nesorazmerne z dolžnikovim premoženjskim stanjem. Če sodišče ugotovi, da prevzemanja obveznosti ni bilo, druga faza presoje odpade.1 Presoja sodišča o tem, ali je v prepovedanem obdobju prišlo do prevzemanja obveznosti pa je odvisna od napolnitve vsebinsko nedoločenega pravnega pojma „prevzemanje obveznosti.“ Po presoji pritožbenega sodišča je ta abstraktni dejanski stan izpolnjen tedaj, če je dolžnik v prepovedanem obdobju sprejel novo ali dodatno obveznost oziroma če je soglašal s povečanjem obstoječih obveznosti.

8. V tem primeru je dolžnik v postopku pred sodiščem prve stopnje pojasnil, da je njegova obveznost plačila obstajala že prej, na podlagi izvršilnega naslova. Te trditve upnik ni prerekal. Iz upnikovih pojasnil je nadalje razvidno, da je z dogovorom pristal na delni odpust dolžnikovih obveznosti (za obresti in stroške) ter obročno plačilo (že zapadle) obveznosti. Z navedenim dogovorom torej dolžnik ni prevzel nove obveznosti. Prav tako iz navedenega ni razvidno, da bi bilo dogovorjeno povečanje dolga, temveč je šlo zgolj za delni odpust dolga in podaljšanje roka za plačilo.2 Glede na navedeno iz upnikovih trditev ne izhaja, da bi konkretni dejanski stan predstavljal primer zakonskega (abstraktnega) dejanskega stanu iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Dolžnik je tako s svojim pojasnilom uspešno izpodbil domnevno bazo domneve iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

9. Nadaljnje pritožbene navedbe upnika se nanašajo na očitek dolžniku, da je v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki naj bi bile nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, zato, ker so v tem postopku osebnega stečaja, v primerjavi z postopkom osebnega stečaja pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. St .../2014, prijavili terjatve (še) novi upniki. Po presoji pritožbenega sodišča je tudi glede tega očitka sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je preveč pavšalen, da bi lahko upnik lahko z njim uspešno utemeljil ugovor zoper odpust obveznosti. Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da nesorazmerno zadolževanje iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP ne pomeni kakršnegakoli zadolževanja, zaradi katerega dolžnik ni sposoben poravnati svojih dolgov. Zadolževanje samo po sebi še ne pomeni, da gre za obveznosti, ki so nesorazmerne z dolžnikovim premoženjskim stanjem.3 Ker drugih konkretnih trditev v zvezi s prevzetimi obveznostmi upnik ni navedel, tudi s to pritožbeno navedbo ne more uspeti.

10. Upnik v pritožbi nadalje navaja, da se sodišče ni opredelilo do njegovega (konkretiziranega) očitka, da dolžnik ni pošten in vesten, saj je bil v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani s sklepom opr. št. I 2962/2008, z dne 27. 5. 2014, kaznovan z denarno kaznijo 300,00 EUR. Pritožnik tudi s to pritožbeno navedbo, po presoji pritožbenega sodišča, ne more uspeti. Iz že povzetega je namreč razvidno, da se ta upnikov očitek nanaša na postopanje dolžnika v drugem sodnem postopku. Že zato, ker gre za drug sodni postopek, v katerem je bila dolžniku denarna kazen izrečena leta 2014, je bila presoja sodišča prve stopnje glede navedenega pravilna. Kot izhaja iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP predstavlja namreč pravno relevantno obdobje zgolj zadnjih pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja. V tem primeru se očitek nanaša na dejanje iz leta 2014, kar je več kot pet let pred uvedbo tega stečajnega postopka (dne 12. 10. 2020). Sodišče prve stopnje je nadalje tudi pravilno sklenilo, da to dejanje nima takšne teže, da bi lahko predstavljalo podlago za ustavitev postopka odpusta obveznosti. Dolžniku je bila namreč v izvršilnem postopku izrečena denarna kazen v višini 300,00 EUR, ker ni predložil seznama premoženja in se ni udeležil naroka. Tak procesni očitek, ob utemeljenem izreku denarne kazni v izvršilnem postopku, pa ne zadošča za sklep, da bi bil že zato odpust obveznosti dolžniku v tem stečajnem postopku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti (primerjaj tretji odstavek 399. člena ZFPPIPP).

11. Sodišče prve stopnje se je opredelilo tudi do upnikovega očitka, da dolžnik ni izpolnil svoje obveznosti mesečnega poročanja o iskanju zaposlitve ter da zaposlitve niti ni iskal. Ugotovljeno je namreč bilo, da je dolžnik stečajni upraviteljici poročal ustno oziroma preko telefona, saj nima računalnika. V zvezi z njegovim iskanjem zaposlitve je sodišče prve stopnje sprejelo dolžnikovo pojasnilo, da skrbi za bolno mamo, ki potrebuje 24-urno oskrbo, saj je o tem upraviteljici predložil zdravniško dokumentacijo. Ugotovljene težke osebne okoliščine na strani dolžnika so bile torej razlog, da je sodišče prve stopnje sledilo pojasnilom dolžnika in štelo, da je v skladu s svojimi zmožnostmi izpolnjeval tudi dodatne obveznosti po 401. členu ZFPPIPP. Glede navedeno je, po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje tudi pravilno sklenilo, da dolžniku ni mogoče utemeljeno očitati nezadostne skrbnosti pri opravljanju dodatnih obveznosti glede poročanja ter iskanja zaposlitve tekom preizkusnega obdobja. Presoje sodišče prve stopnje pa upnik s pritožbeno navedbo, da dolžnik svojih obveznosti ni izpolnjeval, ni uspel izpodbiti.

12. Pritožba je torej neutemeljena. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1Primerjaj Odločba Ustavnega sodišča RS št. Up-374/15-18 z dne 11. 5. 2018, opomba št. 9. 2Iz navedb upnika ni razvidno, da bi obveznost dolžnika po dogovoru z dne 3. 7. 2017 presegala njegovo celotno obveznost po izvršilnem naslovu, to je glede plačila glavnice, zapadlih obresti in stroškov skupaj. Trditev o ponujenem plačilu v višini 14.000,00 EUR, ki presega znesek glavnice 12.782,30 EUR, zato ne zadošča, saj je treba primerjati celotno obveznost. Poleg tega je upnik za že zapadlo obveznost (primerjaj prvi odstavek 17. člena ZIZ) v izvršilnem postopku pristal na obročno poplačilo te terjatve po 200,00 EUR mesečno.

3Primerjaj Cst 158/2017.