14. 3. 2013

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude, Marka Koselja, Radovljica, na seji 14. marca 2013

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 72. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr. in 20/11) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija peti odstavek 72. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI). Ta določa izjemo od splošne prepovedi konfesionalne dejavnosti v javnih vrtcih in šolah. Pobudnik trdi, da je izjema določena preozko, ker ne dovoljuje, da bi se zunaj okvira javne službe brez soglasja ministra izvajala konfesionalna dejavnost, ki bi jo organizirali starši, učitelji ali učenci. S tem izpodbijana ureditev po pobudnikovi oceni privilegira en svetovni nazor, in sicer nazor, ki ga z načinom dela oblikuje šola in ki na prvo mesto človekovega bivanja postavlja obvladovanje okolja z razumom. Pripadniki vseh drugih svetovnih nazorov, ver oziroma prepričanj, med katere sodi tudi sam, naj bi bili s tem zapostavljeni oziroma diskriminirani. Zato se zdi določba pobudniku neskladna s 14. členom Ustave. Poleg tega naj bi zatrjevano privilegiranje enega svetovnega nazora staršem onemogočalo, da bi otroke vzgajali v skladu z lastnim prepričanjem. Zato je po oceni pobudnika ureditev neskladna tudi z 41. členom Ustave, ki vernim staršem zagotavlja pravico, da v skladu s svojim prepričanjem svojim otrokom zagotavljajo versko in moralno vzgojo. Pravni interes za pobudo utemeljuje s trditvijo, da je vernik Katoliške cerkve in oče otrok, ki obiskujeta javni vrtec in šolo, svetovnonazorska usmeritev teh ustanov pa je drugačna od tiste, ki jo za svoja otroka želi sam.

2.Izpodbijani peti odstavek 72. člena ZOFVI, ki določa izjemo od prepovedi konfesionalne dejavnosti v javnih vrtcih in šolah iz tretjega odstavka 72. člena ZOFVI, se glasi:

"Izjemoma lahko minister na predlog ravnatelja v prostorih javnega vrtca oziroma šole izven pouka ali izven časa delovanja vrtca oziroma šole dovoli verouk ali konfesionalni pouk religije, če v lokalni skupnosti za tako dejavnost ni drugih primernih prostorov."

3.Pobudnik trdi, da je izjema, določena z izpodbijano normo, preozka. Njegovo temeljno izhodišče pri tem je, da javni vzgojno-izobraževalni sistem ni nevtralen, temveč je enostransko svetovnonazorsko opredeljen. Prav zaradi svetovnonazorske opredeljenosti javnih šol in vrtcev ima po prepričanju pobudnika z zgolj eno izjemo omiljena prepoved konfesionalne dejavnosti dvojen protiustavni učinek. Povzročala naj bi protiustavno diskriminacijo vseh tistih, ki niso pripadniki svetovnonazorskega prepričanja vrtca oziroma šole. Poleg tega naj bi onemogočala človekovo pravico vernih staršev, da svojim otrokom zagotovijo takšno versko in moralno vzgojo, ki je skladna z njihovim prepričanjem in ne s prepričanjem šole oziroma vrtca. Vendar pobudnikovo izhodišče očitno ne drži. Niti izpodbijana ureditev niti njen širši normativni kontekst namreč ne vzpostavljata podlage za svetovnonazorsko opredeljeno delovanje javnih vrtcev in šol. Nasprotno, zakonska ureditev delovanja javnih vrtcev in šol je med drugim zasnovana na ideološki oziroma svetovnonazorski nevtralnosti teh ustanov. To izhaja iz nekaterih zakonsko opredeljenih ciljev javnega sistema vzgoje in izobraževanja. Tako ZOFVI v prvih dveh alinejah 2. člena za take cilje med drugim določa zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na kulturno poreklo in veroizpoved ter vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin in razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi. Postulat svetovnonazorske nevtralnosti je operacionaliziran na primer v drugem odstavku 92. člena ZOFVI, ki določa, da izvajajo strokovni delavci vzgojno-izobraževalno delo v skladu z zakonom in javno veljavnimi programi tako, da zagotavljajo objektivnost, kritičnost in pluralnost ter so pri tem strokovno avtonomni. Poleg tega vsebina, ki ji pobudnik pripisuje kakovost ustavnopravno upoštevnega svetovnonazorskega prepričanja, tj. usmerjenost k obvladovanju okolja z razumom, nima te kakovosti. Prepričanja, do katerih mora biti oblast zaradi zapovedi nazorske nevtralnosti (kot sestavine negativnega vidika človekove pravice do svobode vesti iz drugega odstavka 41. člena Ustave) [1] nepristranska in ki jih ne sme vsebinsko podpirati ali se z njimi istovetiti, niso vsakršne na primer znanstvene, pedagoške, moralno-etične in filozofske opredelitve o svetu in položaju človeka v njem. Kot je Ustavno sodišče obrazložilo v 75. točki obrazložitve odločbe št. U-I-92/07 z dne 15. 4. 2010, (Uradni list RS, št. 46/10), so predmet varstva 41. člena Ustave le tista teistična, ateistična in neteistična prepričanja, ki se nanašajo na etiko oziroma moralo in katerih notranje in zunanje lastnosti kažejo na njihovo konsistentnost, tehtnost, resnost, kohezivnost in pomembnost. Način dela v javnih vrtcih in šolah, na katerega se skopo sklicuje pobudnik, očitno nima narave takšnega svetovnonazorskega prepričanja. Ker torej v predpisih ni podlage za svetovnonazorsko opredeljeno delovanje javnih vrtcev in šol in ker delovanje, ki ga pobudnik pripisuje tem institucijam, nima kakovosti svetovnonazorskega prepričanja, upoštevnega z vidika ustavno zagotovljene svobode vesti, očitki pobudnika niso utemeljeni.

4.Glede na to je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo, ne da bi preizkušalo, ali pobudnik izkazuje pravni interes za pobudo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik

Zanj

mag. Miroslav Mozetič

Podpredsednik

[1]O nazorski nevtralnosti v javnih vrtcih in šolah glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-68/98 z dne 22. 11. 2001 (Uradni list RS, št. 101/01, in OdlUS X, 192).