Jedro

Neutemeljen je glavni pritožnikov očitek o tem, da sodišče ni prekinilo postopka in zahtevalo presoje ustavnosti ZST-1 zaradi odsotnosti posebne takse za odškodninsko tožbo, kakršna je tožnikova. Sodišče tega na predlog stranke ni dolžno storiti, to stori le, če samo oceni, da gre za neustavno zakonsko ureditev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 1893 EUR, ker je ocenilo, da za to ni pogojev po Zakonu o sodnih taksah (ZST-1), saj jih tožnik ni niti navedel. 2. Proti sklepu se tožnik pritožuje, predlaga njegovo razveljavitev in ponovno obravnavanje njenega predloga pred sodiščem prve stopnje. Temu sodišču očita, da ni prekinilo postopka in sprožilo zahteve za presojo ustavnosti ZST-1, ker v njem ni določene takse za postopek odškodnine kot nadomestnega sodnega varstva. Navaja, da je Ustavno sodišče v odločbi U-I-295/13 navedlo, da obstaja v Zakonu o bančništvu (ZBan-1) protiustavna pravna praznina, ker ni predpisanega posebnega postopka za odškodninske spore imetnikov izbrisanih ali konvertiranih pravic proti Banki Slovenije. Vprašanja taks za tak postopek, kakršen je tudi pritožnikov, saj druge pravne poti ni, pa ni uredil niti ZPSVIKOB. Tožnik namreč nima možnosti upravnega spora, ta odškodninska tožba je nadomestno varstvo. Ker je tožbo vložil po uveljavitvi ZPSVIKOB, ne bo imel možnosti popusta oz. vložitve kolektivne tožbe in je zato v neenakopravnem položaju. Zato je prepričan, da bi že po zakonu moral biti vsaj delno takse oproščen oz. imeti popust. Meni, da bi ta postopek moral biti prekinjen po 2. tč. sklepa Ustavnega sodišča U-I-4/20 z dne 5. 3. 2020. Meni tudi, da sodišče sploh ni ugotavljalo dejanskega stanja. Tudi ga ni pozvalo k morebitni spremembi tožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da ni pogojev za oprostitev plačila sodnih taks v tem postopku (11. čl. ZST-1), saj jih tožnik sploh ni navedel. 5. Neutemeljen je očitek pritožnika, da bi moral biti ta postopek prekinjen. Ta pravdni postopek je bil prekinjen po sklepu z dne 13. 4. 2017 v skladu z odločbo Ustavnega sodišča, na katero se v tej zvezi pritožnik sklicuje, vendar se je nadaljeval s sklepom sodišča prve stopnje v tej zadevi z dne 19. 12. 2019. Tožnik se zoper ta sklep ni pritožil in je že pravnomočen.

6. V prvi alineji 2. tč. sklepa Ustavnega sodišča U-I-4/20 z dne 5. 3. 2020 je res rečeno, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča prekinejo pravdni postopki iz 25. in 45. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank; O predlogu tožnika za spremembo tožbe in prekinitvi pravdnega postopka bo še odločalo sodišče prve stopnje, ni pa to razlog za prekinitev taksnega postopka za plačilo sodne takse za že vloženo tožbo.

7. Neutemeljen je očitek, da sodišče ni ugotavljalo dejanskega stanja. Tožnik kot vlagatelj predloga za takso oprostitev sploh ni ne zatrjeval ne dokazoval zakonskih pogojev za svoj predlog, čeprav bi bil to moral storiti, kar je pojasnilo že sodišče prve stopnje v tč. 3 na str. 3 izpodbijanega sklepa, s čimer se pritožnik sploh ne sooči. 8. Neutemeljen pa je tudi glavni pritožnikov očitek o tem, da sodišče ni prekinilo postopka in zahtevalo presoje ustavnosti ZST-1 zaradi odsotnosti posebne takse za odškodninsko tožbo, kakršna je tožnikova. Sodišče tega na predlog stranke ni dolžno storiti, to stori le, če samo oceni, da gre za neustavno zakonsko ureditev. Protiustavnosti ZST-1 torej očitno ni ugotovilo, kot izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Te ne zaznava niti pritožbeno sodišče. Ker poseben zakon, ki je uredil sodno varstvo v primerih, kot je tožnikov, Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (Uradni list RS, št. 72/19), ni posebej predpisal taksnih obveznosti oz. olajšav, pomeni, da se uporablja splošni predpis - ZST-1. Ni očitno, da bi bila v tem pravna praznina, ki bi tožnika postavljala v neenak položaj. Tožnik glede sodnega varstva svojih pravic ne bo v slabšem položaju, saj taksna obveznost po ZST-1 velja za vse, ki so v takem položaju, kot je on.

9. Naposled je neutemeljen tudi očitek, da sodišče tožnika ni pozvalo k morebiti spremembi tožbe, saj tega ni dolžno storiti.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).