30. 5. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in pobude Vasje Majhna, Ljubljana, na seji 30. maja 2008

s k l e n i l o:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. člena Zakona o popravi krivic (Uradni list RS, št. 70/05 – ur. p. b. in 92/07) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1651/2006 z dne 6. 12. 2006 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 6/2004 z dne 19. 9. 2006 in s sklepom Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic št. 714-01-42/2004 z dne 8. 11. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija Zakon o popravi krivic (v nadaljevanju ZPKri). Meni, da zakonodajalec ni imel ne stvarnih ne razumnih razlogov, da je v 3. členu zakona omejil popravo krivic na le tam naštete primere, saj naj bi iz 2. člena ZPKri izhajalo, da želi Republika Slovenija popraviti krivice oziroma dati zadoščenje svojim državljanom tudi za pretrpljena nasilna dejanja, neopravičene obsodbe v sodnih postopkih v nasprotju z načeli pravne države. Zato naj bi 3. člen ZPKri, ki taksativno našteva krog upravičencev, neutemeljeno izključeval oškodovane v političnih montiranih procesih pred sodišči združenega dela.

2.Pobudnik vlaga tudi ustavno pritožbo zoper v izreku navedene odločbe. Zatrjuje kršitve 14., 15., 22., 23., 30., 33. in 50. člena Ustave, ki pa jih podrobneje ne utemelji. Upravno sodišče je po opravljeni glavni obravnavi tožbo pritožnika (tam tožnika) zoper odločbo Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic (v nadaljevanju Komisija), ki je njegovo zahtevo za priznanje statusa političnega preganjanca zavrgla, zavrnilo. Strinjalo se je s stališčem Komisije, da ZPKri ureja pravice le bivšim političnim zapornikom in svojcem žrtev povojnega protipravnega odvzema življenja. Zato tožnik ne more uveljavljati statusa političnega zapornika po ZPKri. Sodišče je kot nesporno ugotovilo, da je tožnik uveljavljal status političnega preganjanca zaradi diskriminacijskega obravnavanja pred Sodiščem združenega dela in da ni bil nikoli politični zapornik. Tudi Vrhovno sodišče je pritrdilo odločitvi Upravnega sodišča in njegovo pritožbo zavrnilo.

B.

3.ZPKri ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem žrtev povojnega protipravnega odvzema življenja (1. člen ZPKri). V 2., 3. in 4. členu določa Zakon, kdo so bivši politični zaporniki in žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja. Gre za zakonsko popravo krivic. Navedeno pomeni, da k temu zakonodajalca ne zavezuje nobena ustavna določba. Ustavno sodišče je že pojasnilo (glej npr. sklep št. U-I-218/01 z dne 9. 5. 2002, OdlUS XI, 75), da gre za odločitev zakonodajalca, da, upoštevaje posebne zgodovinske, socialne in politične okoliščine iz nedavne državne zgodovine Slovenije, nekaterim kategorijam posameznikov da možnost, da pridobe gmotno zadoščenje in socialno upoštevanje za nekatere tipične škodne dejanske stanove v preteklosti. Ker gre za zakonsko popravo krivic, ima zakonodajalec glede določitve načina, vsebine in obsega upravičenj ter glede postopka za uveljavljanje teh upravičenj nujno zelo široko polje prostega odločanja. Ustavnosodna presoja mora biti zato zelo zadržana. V takem primeru se mora omejiti le na vprašanje, ali je imel zakonodajalec za ureditev, za katero se je odločil, razumne razloge, in ali izpodbijane določbe niso v neskladju z namenom zakona (glej sklep št. U-I-234/03 z dne 15. 1. 2004).

4.Pobudnik sicer zatrjuje, da je zakonodajalec z opisano zakonsko ureditvijo možnost poprave krivic neustavno omejil, oziroma da bi v okviru poprave krivic moral urediti tudi druge primere. Kot takšnega navaja svoj primer, ki naj bi bil v bistvenem enak primerom, ki jih Zakon ureja. Če bi navedeno držalo, bi lahko šlo za neustavno pravno praznino, kar bi pomenilo kršitev 2. člena Ustave in hkrati kršitev drugega odstavka 14. člena Ustave, saj bi to pomenilo, da zakonodajalec ni enako uredil položajev, ki so v bistvenem enaki. Vendar pobudnikov primer ni tak. ZPKri ureja primere, ko je bila osebam odvzeta prostost ali je bila nad njimi izvršena smrtna kazen. V primerjavi s pobudnikovim primerom gre torej za bistveno drugačne situacije. Načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave pa od zakonodajalca ne zahteva, da različne položaje ureja enako. Tudi pobudnik sam ne navaja razlogov, ki bi utemeljevali njegov očitek o neustavnosti zakona. Z ničimer ne utemelji, zakaj je njegov primer enak oziroma v bistvenem podoben urejenim primerom. Zato je pobudnikov očitek neutemeljen in je bilo zato treba pobudo kot očitno neutemeljeno zavrniti.

5.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti z navedbami, ki po vsebini pomenijo zgolj ugovor zmotne uporabe prava. Predmet ustavnosodne presoje bi bila lahko le morebitna očitna napačnost izpodbijanega stališča, kar bi utemeljevalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Tega pa izpodbijanemu stališču, tj. da pritožnik svoje zahteve po statusu bivšega političnega preganjanca po ZPKri ne more uveljaviti, ni mogoče očitati. Sodišči sta svoji odločitvi utemeljili s pravnimi argumenti. Da v ZPKri ni očitane neustavnosti, je obrazloženo v prejšnji točki obrazložitve. Zato se kot neutemeljen izkaže očitek o preozkem pojmovanju statusa političnega zapornika. Prav tako je neutemeljen očitek, da ni mogel pojasniti razlogov, s katerimi je utemeljeval status političnega preganjanca, saj je Upravno sodišče opravilo glavno obravnavo, na kateri je imel priložnost pojasniti razloge za svoj zahtevek. Zato je neutemeljen tudi očitek, da ni imel možnosti izjaviti se o odločilnih dejstvih za odločitev. Prav tako sta se Upravno sodišče in Vrhovno sodišče opredelili do pritožnikovih pomembnih navedb.

6.Kršitev drugih ustavnih določb (členi 15, 23, 30, 33 in 50) pritožnik ni utemeljil, zato jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

7.Ker ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in 55. b člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsedujoča sodnica mag. Marija Krisper Kramberger ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sodnik dr. Ciril Ribičič je bil izločen pri odločanju v tej zadevi. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsedujoča sodnica

mag. Marija Krisper Kramberger