Jedro

Iz določbe drugega odstavka 15. člena ZUPJS izhaja, da se v primeru, ko podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto med odločanjem niso na voljo, upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto. V času odločanja tožena stranka ni razpolagala s podatkom iz odločbe o odmeri dohodnine ali podatkom iz davčnega obračuna akontacije dohodnine o višini dohodka zakonca tožnice za preteklo leto. Zato je utemeljeno uporabila podatek za predpreteklo leto. Tožena stranka je tako v izpodbijanih odločbah v skupni dohodek družine na pravilen način upoštevala dohodek iz dejavnosti zakonca tožnice v predpreteklem letu. Posledično tožničin tožbeni zahtevek na priznanje višjega otroškega dodatka in višje subvencije za plačilo vrtca za vtoževano obdobje ni utemeljen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožničin tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... in št. ..., obe z dne 12. 7. 2012, Centra za socialno delo A. št. ... in št. ..., obe z dne 28. 2. 2012, priznanje višjega otroškega dodatka in višje subvencije za plačilo vrtca v času od 1. 1. 2012 do 31. 8. 2012 ter povrnitev morebitnih razlik med zneski po odpravljenih odločbah in novo izračunanimi zneski.

Tožnica sama krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbe tožene stranke št. ... in št. …, obe z dne 12. 7. 2012, Centra za socialno delo A. št. ... in št. ..., obe z dne 28. 2. 2012, ter toženi stranki vrnilo zadevo v nov postopek in odločanje. Obenem je toženi stranki naložilo, da tožnici izplača oziroma povrne morebitne nastale razlike med zneski po odpravljenih odločbah in novo izračunanimi zneski (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 447,00 EUR (II. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da podatki o dohodkih zakonca tožnice v letu 2010 niso bili na voljo. Ker davčni postopek ni bil uveden, niso bile izdane odločbe o odmeri dohodnine za leto 2010, ki se jih skladno z drugim odstavkom 15. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami - v nadaljevanju: ZUPJS) primarno upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do pravic. Glede na to, da v času odločanja prvostopenjskega organa podatki iz dohodninske odločbe oziroma podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine še niso bili na voljo, je bilo treba upoštevati podatke iz dohodninske odločbe za leto 2009. Tožena stranka še navaja, da je prvostopenjski organ pri odločbi o subvenciji vrtca pravilno upošteval letni znesek priznanega otroškega dodatka v višini 1.867,80 EUR kot del skupnega dohodka družine.

Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe. Opozarja, da se skladno z zadnjim stavkom drugega odstavka 15. člena ZUPJS možnosti upoštevanja drugih podatkov iz uradnih evidenc in dokazil ne ponuja samo v primeru, ko ni podatkov iz odločb o odmeri dohodnine, temveč tudi, ko ti podatki obstajajo. Po mnenju tožnice davčni postopek v letu 2010 ni bil uveden zato, ker so tako določali predpisi, ne pa zato, ker niso obstajali relevantni podatki. Tožena stranka bi se morala z vsebino davčnih aktov in relevantnih podatkov seznaniti, vendar tega ni storila. Kljub navedbam tožnice v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo o obstoju podatkov o višini dohodka njenega zakonca v letu 2010, ki so bili manjši od 3.100,17 EUR in priloženim dokazilom, tožena stranka ni poskušala pridobiti podatkov in na tej podlagi ugotavljati dejansko stanje. Izkazano je, da je imel tožničin zakonec v letu 2010 manjše dohodke kot v letu 2009. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenega izpodbijanja, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v sporu, vendar je ob dovolj popolno in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju napačno uporabilo materialno pravo, kar pritožbeno sodišče utemeljuje z naslednjimi dejanskimi in pravnimi razlogi.

Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 12. 7. 2012, ter prvostopenjske odločbe št. ... z dne 28. 2. 2012, s katero je bila odločeno, da je tožnica upravičena do znižanega plačila vrtca v višini 30 % cene programa od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012. Razliko med znižanim plačilom vrtca in ceno programa, v katerega je otrok vključen, pa krije občina B.. Na podlagi navedene določbe pa je presojalo tudi pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 12. 7. 2012 ter prvostopenjske odločbe št. ... z dne 28. 2. 2012, s katero je bilo odločeno, da je tožnica upravičena do otroškega dodatka za čas od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 v skupni višini 157,73 EUR za dva otroka. V obravnavani zadevi je sporen način upoštevanja dohodka zakonca tožnice pri uveljavljanju pravic do znižanega plačila vrtca in do otroškega dodatka oziroma upoštevanje podatka o dohodku zakonca tožnice za leto 2009 namesto njegovega dohodka za leto 2010 pri ugotavljanju skupnega dohodka družine.

Tožena stranka je v izpodbijanih odločbah v skupni dohodek družine upoštevala dohodek iz dejavnosti zakonca tožnice v letu 2009, in sicer dobiček, ugotovljen na podlagi davčnega obračuna v znesku 4.171,39 EUR. Gre za podatek o obdavčljivem dohodku, potreben pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev, ki ga je prvostopenjski organ med odločanjem pridobil na podlagi 51. člena ZUPJS iz zbirke podatkov upravljavca Davčne uprave Republike Slovenije (DURS), nanaša pa se na predpreteklo leto glede na datum vložitve vloge v letu 2011. V obeh pritožbah zoper odločbi prvostopenjskega organa je pritožnica ugovarjala upoštevanju dohodka zakonca iz dejavnosti za predpreteklo leto 2009 in trdila, da obstaja podatek o višini dohodka za preteklo leto 2010. Priložila je izkaz poslovnega izida AJPES o dobičku za to leto, iz katerega izhaja dobiček iz naslova dejavnosti v znesku 1.103,00 EUR, dokazilo o izbrisu zakonca tožnice kot samostojnega podjetnika z dne 19. 11. 2010 iz Poslovnega registra Slovenije ter njegovo privolitev za pridobitev podatkov pri DURS.

Način ugotavljanja materialnega položaja je določen v III. poglavju ZUPJS. Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se skladno s prvim odstavkom 10. člena ZUPJS upoštevajo s tem zakonom določene osebe ter njihov dohodek. Pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev, konkretno pravice do znižanega plačila vrtca in otroškega dodatka, se skladno s prvim odstavkom 15. člena ZUPJS upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu. V drugem odstavku tega člena je določeno, da se pri ugotavljanju dohodka upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine, podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine. Pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se primarno uporabljajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto. Če ti podatki med odločanjem še niso na voljo, se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta tako, da se povečajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega v obdobju januar - december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem predpreteklega leta. Kadar tudi ti podatki niso na voljo, se uporabijo podatki, ki so jih davčnemu organu posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine za preteklo leto ali predpreteklo leto, če podatki za preteklo leto niso na voljo. Pri ugotavljanju dohodka se lahko upoštevajo tudi podatki iz uradnih evidenc centra za socialno delo in drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev in druga dokazila skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

Obdavčljivi dohodki oseb po zakonu o dohodnini, med katere spada tudi dohodek iz dejavnosti, se tako skladno z določbo drugega odstavka 15. člena ZUJPS ugotavljajo na podlagi podatkov iz odločb o odmeri dohodnine, podatkov iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti ter podatkov, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov in lastnih podatkov davčnega organa. Ti podatki pa se upoštevajo po naslednjem vrstnem redu:

1. podatki iz odločb o odmeri dohodnine in davčnih obračunov za preteklo leto,

2. podatki iz odločb o odmeri dohodnine in davčnih obračunov za predpreteklo leto,

3. podatki, ki so jih posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine za preteklo leto ter

4. podatki, ki so jih posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine za predpreteklo leto.

Iz določbe drugega odstavka 15. člena ZUPJS torej jasno izhaja, da se v primeru, ko podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto med odločanjem niso na voljo, upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto. V času odločanja tožena stranka ni razpolagala s podatkom iz odločbe o odmeri dohodnine ali podatkom iz davčnega obračuna akontacije dohodnine o višini dohodka zakonca tožnice za preteklo leto, tj. za leto 2010. Prvostopenjski organ je imel na voljo skladno z 51. členom ZUPJS pridobljene podatke o odmeri dohodnine oziroma davčnem obračunu višine dohodka zakonca tožnice za predpreteklo leto (2009). Ker v času odločanja tožena stranka torej ni imela na voljo pravno upoštevnega podatka o višini dohodka za preteklo leto 2010 v smislu navedene določbe, je utemeljeno uporabila podatek za leto 2009. V zadnjem stavku 15. člena ZUJPS je sicer predvidena možnost, da se pri ugotavljanju dohodka upoštevajo tudi podatki iz uradnih evidenc centra za socialno delo in drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev in druga dokazila skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Takšna možnost pa pride v poštev le, če višine dohodka ni mogoče ugotoviti na podlagi razpoložljivih podatkov po zgoraj predpisanem vrstnem redu. Tožena stranka je višino obdavčljivega dohodka zakonca tožnice ugotovila na podlagi podatka za predpreteklo leto (2009), zato v obravnavanem primeru ni podlage za pridobivanje podatkov na način, določen v drugem stavku drugega odstavka 15. člena ZUJPS. Takšno razlago potrjuje tudi Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika (Ur. l. RS, št. 93/2011 - Pravilnik), ki je bil sprejet na podlagi petega odstavka 16. člena ZUJPS. V 4. členu navedenega pravilnika je določeno, da se pri ugotavljanju dohodka glede dohodkov iz prvega odstavka 12. člena ZUPJS, razen dohodkov iz 1. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS, upoštevajo tudi podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih zbirk upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev, in druga dokazila, za preteklo ali predpreteklo leto, če podatki za preteklo leto niso na voljo. Ker gre pri dohodku iz dejavnosti za obdavčljivi dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine, v obravnavanem primeru tudi po določbi 4. člena Pravilnika ni podlage za upoštevanje podatkov iz evidenc upravljavcev zbirk podatkov in drugih podatkov.

Tožnica je sicer v tem sporu predložila potrdilo DURS z dne 19. 9. 2012 (priloga A4) o višini dohodka iz dejavnosti za leto 2010, ki pa v času sprejemanja sporne odločitve še ni bil znan in ga tožena stranka niti ni mogla upoštevati. Presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb zato ne more temeljiti na upoštevanju potrdila, ki v času odločanja sploh še ni obstajal. Prvostopenjski organ pa je tudi sicer podatek o višini dohodka iz omenjenega potrdila upošteval tako, da je na podlagi tožničine vloge z odločbama z dne 3. 10. 2012 razveljavil v tem sporu izpodbijani odločbi z dnem 1. 9. 2012 in od tega dne do 31. 12. 2012 tožnici dodatno znižal plačilo vrtca in priznal otroški dodatek v višjem znesku.

V okviru pritožbenega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava pa pritožbeno sodišče še dodaja, da se skladno z določbo 14. člena ZUPJS ter 15. člena Pravilnika v primeru, ko dohodek iz dejavnosti na mesečni ravni ne dosega višine bruto minimalne plače, kot mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače oziroma se kot letni dohodek šteje 75 % bruto minimalne plače pomnožene z 12. Navedeno pomeni, da bi se v letu 2010, ko je bruto minimalna plača na mesečni ravni znašala v januarju in februarju 597,43 EUR (75 % od te plače pa 448,07 EUR), v obdobju od marca do novembra, ko je bil tožničin zakonec izbrisan iz sodnega registra, pa 734,15 EUR (75 % te plače znaša 550,61 EUR), pri ugotavljanju skupnega dohodka družine moral upoštevati bistveno višji znesek in ne dohodek v znesku 1.101,37 EUR, za kar se zavzema tožnica v tem sporu.

Sodišče prve stopnje je glede na obrazloženo zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da bi morala tožena stranka za ugotovitev dohodkov tožničine družine v letu 2010 pridobiti podatke od DURS, ker takšno pooblastilo oziroma možnost predvideva zadnji stavek drugega odstavka 15. člena ZUPJS. Tožena stranka je namreč v izpodbijanih odločbah ob upoštevanju navedenega člena pravilno upoštevala le podatek o dohodku iz dejavnosti iz leta 2009, ki je bil na voljo v času odločanja. Razen tega je pravilno ugotovljena tudi višina skupnega dohodka oseb v obeh izpodbijanih odločbah prvostopenjskega organa. V odločbi o priznanju pravice do otroškega dodatka je kot dohodek družine naveden znesek 16.647,64 EUR, v odločbi o pravici do znižanega plačila vrtca pa je upoštevan dohodek družine v znesku 18.515,44 EUR. Takšna razlika v višini dohodka družine ima podlago v določbi tretje točke prvega odstavka 16. člena ZUPJS, po kateri se dohodek poveča za fiktivno ugotovljeni dohodek v višini pravice iz javnih sredstev, do katere je oziroma bi bila oseba upravičena, če jo je oziroma bi jo skladno z vrstnim redom iz 7. člena tega zakona uveljavljala pred uveljavljanjem pravice iz javnih sredstev, ki jo uveljavlja. Ker je družina tožnice prejemala otroški dodatek v znesku 155,65 EUR mesečno oziroma denarni prejemek iz tega naslova v znesku 1.867,00 EUR, se takšen dohodek ob odmeri subvencije (znižanega plačila vrtca) upošteva v dohodek družine, s čimer se upošteva vrstni red pravic, določen v 7. členu ZUPJS.

Izpodbijane odločbe so torej pravilne in zakonite, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi prvega odstavka 351. člena ZPP ter pete alinee 358. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke z dne 12. 7. 2012 in prvostopenjskega organa z dne 28. 2. 2012, odmero otroškega dodatka in subvencije za plačilo vrtca v višjem znesku v času od 1. 1. 2012 do 31. 8. 2012 ter povrnitev morebitnih razlik med zneski po odpravljenih odločbah in novo izračunanimi zneski v tem obdobju.

Ker tožnica v tem sporu ni uspela, je pritožbeno sodišče odločilo, da na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije svoje stroške postopka.