Jedro

Pri izpodbijanju izločitvene pravice, ki ne temelji na izvršilnem naslovu, mora tožbo, s katero uveljavlja zahtevek iz 1. odstavka 309. člena ZFPPIPP, v enomesečnem roku vložiti upnik, katerega izločitvena pravica je bila prerekana.

V pravdnem postopku za uveljavitev prerekane izločitvene pravice se bo ugotavljalo, ali na spornem delu nepremičnine obstoji prerekana izločitvena pravica pritožnika, ne pa obstoj ločitvene pravice upnika.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se v izpodbijanem delu, to je glede napotitve na pravdo za ugotovitev izločitvene pravice upnika G. d.o.o., potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

(1) Z izpodbijanim sklepom je sodišče v 1. točki izreka odločilo o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oz. neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic in izločitvenih pravic tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 7.12.2009; v 2. točki izreka je ugotovilo, da sta priznani terjatev za plačilo 552.215,54 EUR z obrestmi in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev na nepremičnini ident. št. 4E, poslovni prostor v vl. št. 2699/5 k.o. D. L. v izmeri 1326,39 m2 zmanjšano za 292,03 m2 in upravitelju naložilo, da terjatev prednostno poplača iz tega premoženja.

(2) Zoper sklep se pritožuje izločitveni upnik G. d.o.o. iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 26/99 s kasnejšimi spremembami). Predlaga razveljavitev oziroma spremembo izpodbijanega sklepa tako, da sodišče napoti upnika A. V. d.d. na pravdo glede nepremičnine, poslovni prostor v vl. št. 2699/5 k.o. D. L., v izmeri 292,03 m2. (3) Pritožba ni utemeljena.

(4) Materialnopravno pravilen je sklep, da mora v pravdi zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice uveljavljati upnik G. d.o.o.. Prav tako izpodbijani sklep ni sam s seboj v nasprotju in nedoločljiv, kot to želi prikazati pritožnik. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev sicer izhaja, da je stečajni upravitelj izločitveno pravico pritožnika na spornem delu nepremičnine priznal, vendar je njegovo izločitveno pravico s pravočasnim ugovorom prerekal upnik A. V.d.d..

(5) Gre za izpodbijanje izločitvene pravice, ki ne temelji na izvršilnem naslovu. V takem primeru 1. odstavek 310. člena ZFPPIPP (Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; Ur. l. RS, št. 126-6413/2007 s kasnejšimi spremembami) določa, da mora tožbo, s katero uveljavlja zahtevek iz 1. odstavek 309. člena ZFPPIPP v enomesečnem roku vložiti upnik, katerega izločitvena pravica je bila prerekana (torej pritožnik).

(6) V pravdnem postopku za uveljavitev prerekane izločitvene pravice se bo tako ugotavljalo ali na spornem delu nepremičnine obstoji prerekana izločitvena pravica pritožnika, ne pa obstoj ločitvene pravice upnika A. V. d.d.. Ker pritožnik ločitvene pravice upnika A. V. d.d., ni prerekal v zakonskem roku, tega v pritožbi ne more več storiti (3. in 4. odstavek 63. člena ZFPPIPP).

(7) Zato so brezpredmetna vsa pritožbena izvajanja, s katerimi izpodbija dobro vero ločitvenega upnika ob pridobitvi zastavne pravice na nepremičnini in vpisu le-te v zemljiško knjigo. To velja tudi za pritožnikovo stališče o napotitvi na pravdo v zvezi z ločitveno pravico upnika A. V. d.d..

(8) Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem obsegu (glede napotitve na pravdo za ugotovitev izločitvene pravice upnika G. d.o.o.) potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 121. členom ZFPPIPP).