Jedro

Niti iz sklepa sodišča prve stopnje niti iz mnenja CSD ne izhaja, zakaj je predlagano izvajanje stikov s petletnim otrokom enkrat tedensko, preobsežen stik.

Osnovni namen stikov otroka s starši je, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi, in občutek medsebojne pripadnosti, stiki pa se izvajajo le pod pogojem, da so za otroka varni in v njegovo korist.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v prvem odstavku I. točke izreka spremeni tako, da se besedna zveza "vsak drugi teden" nadomesti z "vsak teden".

II.V preostalem delu se pritožba kot neutemeljena zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlogu upnika za izdajo začasne odredbe delno ugodilo in izdalo začasno odredbo, s katero je odločilo o stikih med ml. otrokom z očetom - upnikom, ki potekajo pod nadzorom strokovnega delavca Centra za socialno delo ..., in sicer enkrat na 14 dni v trajanju do ene ure, v terminu in na lokaciji, ki jo bo v dogovoru s staršem določil pristojni strokovni delavec centra za socialno delo (I. točka izreka). V II. točki izreka je določilo denarno kazen v višini 500,00 EUR v primeru kršitve začasne odredbe. V presežku je predlog upnika zavrnilo (III. točka izreka). Nadalje je upnika poučilo, da je dolžan v roku sedem dni od izdaje začasne odredbe vložiti ustrezen predlog za ureditev stikov. Začasna odredba velja najdlje devet mesecev oziroma sedem dni, če ustrezen predlog za ureditev stikov ne bo vložen (V. točka izreka). Sodišče je v VI. točki izreka odločilo, da pritožba ne zadrži njegove izvršitve in da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (VII. točka izreka).

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje upnik. Meni, da sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo, zakaj potekajo stiki zgolj eno uro vsak drugi teden, saj je sam predlagal izvajanje stikov v trajanju dveh ur na teden. Samo sodišče zaključuje, da je potrebno, da stiki med otrokom in očetom potekajo, da se slednji ne bo odtujil, pri tem pa sodišče ne pojasni, zakaj zgolj eno uro na dva tedna. Po prepričanju pritožbe izvajanje stikov v trajanju ene ure na štirinajst dni ni dovolj, da se ohrani povezanost med ml. sinom in očetom. Zaradi slednjega bo namreč prišlo do še večje odtujenosti otroka. Sklep glede omejitve nima ustreznih razlogov, teh razlogov pa ne vsebuje niti mnenje CSD. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišč prve stopnje v novo odločanje.

3.K pritožbi pooblaščenca upnika je priložena še vloga samega upnika, ki opisuje svoj pogled na pretekle dogodke, na komunikacijo s CSD in svoje stikovanje z otrokom.

4.V odgovoru na pritožbo se nasprotna udeleženka - dolžnica zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

5.Pritožba je delno utemeljena.

6.Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi izdalo začasno odredbo, saj je ocenilo, da je podana ogroženost otroka (161. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Pri tem je svojo odločitev oprlo na mnenje CSD, Enota ... z dne 29. 1. 2025.

7.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da iz mnenja CSD izhaja, da je v otrokovo največjo korist, da se za začetek določijo stiki med otrokom in očetom pod nadzorom CSD, saj je ml. otrok v dani situaciji, ko nima stikov z očetom, zaradi izrečenega ukrepa prepovedi približevanja, ogrožen. Namen stikov pod nadzorom je omogočanje ponovne vzpostavitve zdravega odnosa med otrokom in očetom. Glede na navedeno CSD ocenjuje, da se naj izvajajo stiki pod nadzorom strokovnega delavca CSD enkrat na dva tedna v trajanju po eno uro.

8.141. člen DZ opredeljuje stike kot pravico otroka in tudi pravico staršev, pri čemer poudarja, da se z njimi zagotavljajo otrokove koristi. Stiki otroka s starši morajo prvenstveno omogočiti otroku, da ohrani občutek čustvene navezanosti in medsebojne pripadnosti s staršem, s katerim ne živi skupaj, šele nato je njihov namen tudi, da ločeni starš uresniči svoje čustvene potrebe ter se seznanja z otrokovim telesnim in duševnim razvojem. Sodišče lahko odvzame ali omeji pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi. Z začasno odredbo lahko odloči, da se stiki izvajajo pod nadzorom oziroma ob navzočnosti strokovne osebe centra za socialno delo ali zavoda, v katerega je bil otrok nameščen in sicer največ dve uri na teden (prvi odstavek 163. člena DZ). Začasna odredba o stikih pod nadzorom lahko traja največ devet mesecev in je po poteku tega obdobja ni mogoče ponovno izdati ali podaljšati (drugi odstavek 163. člena DZ).

9.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da niti iz sklepa sodišča prve stopnje niti iz mnenja CSD ne izhaja, zakaj je predlagano izvajanje stikov s petletnim otrokom enkrat tedensko, preobsežen stik oz. zakaj bi bil otrok zaradi tega ogrožen. CSD zgolj zapiše, da ocenjuje, da je stik v trajanju ene ure vsakih 14 dni dovolj, da se ohrani povezanost med otrokom in staršem.

10.Osnovni namen stikov otroka s starši je, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi, in občutek medsebojne pripadnosti, stiki pa se izvajajo le pod pogojem, da so za otroka varni in v njegovo korist. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je do prekinitve stikov prišlo zaradi nasilja, ki ga je izvajal upnik nad dolžnico, katerim je prisostvoval otrok, v posledici slednjega pa je upniku bil izrečen ukrep prepovedi približevanja, ki je trajal še do 6. 3. 2025. Vse od 5. 1. 2025 upnik nima stikov s sinom.

11.Na podlagi navedenega ter dejstva, da se CSD dejansko ni opredelil do izvajanja stikov v tedenskem trajanju, kot je predlagal upnik, sodišče druge stopnje kljub izrečenim ukrepom prepovedi približevanja in glede na starost otroka pet let ocenjuje, da je za ohranjanje ustrezne povezanosti med otrokom in upnikom potrebno, da se stiki izvajajo enkrat na teden, in sicer eno uro. Sodišče druge stopnje pri tem upošteva, da CSD "škodljivosti" tedenskih stikov oz. otrokove ogroženosti zaradi izvajanja tedenskih stikov, ni ugotovil. Glede na starost otroka, pa je po oceni sodišča druge stopnje izvajanje stikov pod nadzorom v trajanju do ene ure in ne dveh, kot predlaga upnik, ustrezna.

12.V začetni fazi je potrebno, da se stiki vzpostavijo in šele potem, ko bodo ustrezno potekali v sedaj navedenem obsegu, o slednjem pa bo CSD poročal sodišču, se bo obseg stikov lahko tudi povečal oz. njihovo izvajanje spremenilo.

13.S tem se po prepričanju sodišča druge stopnje v največji meri ščiti korist otroka in preprečuje njegova ogroženost, do katere bi lahko prišlo v primeru daljše odsotnosti stikov, na takšen način pa se bo ohranjala povezanost med očetom in otrokom.

14.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje ob pravilni uporabi materialnopravnih določb 163. člena DZ odločilo, da se stiki med očetom in otrokom izvajajo enkrat na teden v trajanju ene ure, v terminu in na lokaciji, ki jo v dogovoru s staršema določi pristojni strokovni delavec centra za socialno delo, zato je pritožbi delno ugodilo in izpodbijano I. točko v prvem odstavku spremenilo kot izhaja iz sklepa sodišča druge stopnje (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 5. alinejo 358. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP -1).

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 141, 161, 162, 163, 163/1, 163/2 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 42

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.