Jedro

Predlog in tudi nadaljnje navedbe so bile jasne – predlagatelja želita, naj se njuni parceli št. 1350/19 "pripoji celotno zemljišče med fasado in intervencijsko potjo", torej pretežni del parcele št. 1350/33. S tem bi se njuna parcela za navedeni obseg zemljišča povečala, kar pomeni, da bi postala lastnika, na račun parcele št. 1350/33, povečane parcele št. 1350/19. Nedvomno gre torej za lastninski spor oziroma za spor o lastninski pravici na zemljišču, o katerem se odloča v pravdnem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Nasprotna udeleženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepravdni postopek za ureditev meje med nepremičnino parc. št. 1350/19 k.o. X, last predlagateljev vsakega do 1/2 in nepremičnino parc. št. 1350/33 k.o. X, last nasprotne udeleženke do celote, ustavilo, in odločilo, da se bo po pravnomočnosti sklepa postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.

2. Zoper sklep sta predlagatelja vložila pravočasno pritožbo brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navajata, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se trditve predlagateljev nanašajo na dva dela spornega prostora. Oba dela pa je delno napačno opisalo. Pri prvem delu gre še za metrski pas podaljšanega atrija, pri drugem delu pa ne gre za del vrta, ki ni ograjen z ograjo atrija, temveč je v celoti vrt oziroma zelenica, obdana z betonsko škarpo in škarpniki, ki jih pokriva živa meja. Ta zelenica ne sega do meje sedanje parcele 1350/33, v preostalem delu gre za približno 10 m2 razširjenega tlakovanega hodnika, ki je hkrati intervencijska pot, in v tem delu zemljišče nedvomno sodi "v družbeno lastnino", zato ga ne zahtevata. Sodišče je oba dela spornega mejnega prostora opredelilo za lastninski spor, kar pa ne drži. V primeru prvega dela gre za vprašanje priznanja geodetske napake in s tem za ugotovitev meje, ne pa za mejni spor. Na drugem delu parcele pa uveljavljata pravico zadnje mirne posesti, zato sodišče ni imelo podlage, da je oba sporna mejna prostora obravnavalo kot lastninski spor. V nadaljevanju predlagatelja povzemata dokaze, s katerimi utemeljujeta z njune strani pokazano mejo. Uveljavljata še procesne napake v postopku - tretjo pripravljalno vlogo nasprotne udeleženke sta prejela po naroku 26.3.2014, pravočasno jo je sicer prejela njuna pravna zastopnica, ki pa jima je pred narokom, ni izročila. Predlagatelja bi vse navedbe iz te vloge z lahkoto in takoj zavrnila. Sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo pogodbe med Zavodom za urejanje zemljišč in zadrugo (priloga 10) in v zapisniku ogleda "pripetljaj" s to pogodbo ni omenjen. V zapisniku naroka tudi ni omenjena dodatna informacija priče ing. Z. o tem, da je njemu uspelo pridobiti formalno lastninsko pravico 249 m2 velike parcele. Pogovarjali so se tudi o ceni morebitnega odkupa, tudi tega "pogajanja" ni v zapisniku. Res bi bilo koristno, da bi bila tudi nasprotna udeleženka oziroma njen predstavnik na ogledu, ker bi morda tako predlagatelja izvedela, zakaj nasprotna stran tako nujno potrebuje zemljišče ob njunem objektu, da je že dvakrat odklonila odkup s strani predlagateljev. Zapisnika predlagateljica ni podpisala, kljub temu je ob njenem imenu zapisano l.r. Dodajata še, da so pogodbe z zadružniki temeljile na parcelacijskem načrtu iz leta 1988, ki pa je temeljil na spornem zamejničenju iz junija 1987, katerega zapisnika zadruga ni podpisala. Na isti geodetski napaki je temeljila ustanovitev nove parcele 1350/33, na isti geodetski napaki pa temelji tudi izpodbijani sklep sodišča. 3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Predlagatelja sta na odgovor odgovorila, ker pa zakon takšne vloge ne predvideva, je pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V mejnih sporih pred sodišči gre v bistvu za spore o lastninski pravici na zemljišču. Tako tudi v tem primeru, ne glede na pritožbene navedbe predlagateljev, da na delu parcele št. 1350/33 k.o. X (dodatni vrt) uveljavljata le pravico zadnje mirne posesti. Predlog in tudi nadaljnje navedbe so bile jasne - želita naj se njuni parceli št. 1350/19 "pripoji celotno zemljišče med fasado in intervencijsko potjo", torej pretežni del parcele št. 1350/33. S tem bi se njuna parcela za navedeni obseg zemljišča povečala, kar pomeni, da bi postala lastnika, na račun parcele št. 1350/33, povečane parcele št. 1350/19. Nedvomno gre torej za lastninski spor oziroma za spor o lastninski pravici na zemljišču. Predlagatelja sta se sicer sklicevala na posest zemljišča, vendar na dobroverno lastniško posest - da sta bila prepričana, da je zemljišče v tem obsegu njuna last (1) oziroma, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice (2). Za ta del zemljišča sta zatrjevala, da sta na njem pridobila pravico uporabe od Stanovanjske zadruge N., glede katere sta bila v dobri veri, da je imela pravico uporabe tega dela zemljišča, v posledici pa sta pridobila tudi lastninsko pravico. Hkrati sta zatrjevala tudi, da nasprotna udeleženka nikoli ni izvajala posesti na tem delu parcele (za lastništvo tega dela pa tudi nima pravnega naslova). Smiselno bi bilo razumeti, da se sklicujeta tudi na to, da je šlo za opuščeno stvar. Izrecno pa sta v predlogu zapisala še, da tudi glede tega dela zemljišča (dodatni vrt) izkazujeta "močnejšo pravico do lastništva". Glede metrskega pasu "podaljšanega atrija" pa sta se izrecno sklicevala na pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla.

7. Pravilno je tako sodišče prve stopnje presodilo, da ne gre za spor o poteku meje (131. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP), temveč za spor o lastninski pravici na zemljišču, v posledici česar je pravilno odločilo, da se nepravdni postopek ustavi, po pravnomočnosti sklepa pa nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem (17. člen ZNP). Pri tem ni bistveno, da ne gre za spor o lastninski pravici na celotni parceli št. 1350/33, temveč le na pretežnem delu parcele (3).

8. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP).

9. Ostale pritožbene navedbe za odločitev niso bistvene, zato pritožbeno sodišče na njih ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

10. Nasprotna udeleženka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ne gre za skupne stroške postopka (35. člen, 139. člen ZNP).

(1) Presoja dobrovernosti po Obče državljanskem zakoniku in Zakonu o temeljnih lastninskih razmerjih.

(2)

Kdor ima stvar v posesti, kot da je njegova, je lastniški posestnik - prvi odstavek 27. člena Stvarnopravnega zakonika.

(3) Bosta pa morala tožnika tožbeni zahtevek v pravdi oblikovati tako, da bo možno odločati o konkretno določeni nepremičnini.