Jedro

Kakor hitro obstaja dvom, ni več dobrovernosti, ki je pogoj za uspešno priposestvovanje, zato se sodišče strinja z zaključkom tožene stranke, da vložena tožba ne bi imela izgleda za uspeh, zaradi česar sodnega postopka ne bi bilo razumno sprožati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla prošnjo tožnikov za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja za legalizacijo prizidka k stanovanjski zgradbi, z odločbo pa je zavrnila prošnjo za BPP glede vseh ostalih zahtevkov. V zvezi z zavrženjem prošnje tožena stranka v obrazložitvi sklepa navaja, da se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli le v zvezi s sodnim varstvom, postopek legalizacije objekta s pridobitvijo gradbenega dovoljenja pa je upravni postopek, ki se vodi pred upravno enoto, zato glede tega dela zahtevka ni pogojev za vodenje postopka. Glede ostalih zahtevkov, ki se nanašajo na spremembo darilne pogodbe z vpisom v zemljiško knjigo, parcelacijo prizidka in vknjižbo pogodbe v zemljiško knjigo ter na priposestvovanje zemljišč parc. št. 317/3, 317/6 in 317/7 k.o. ..., pa je tožena stranka ugotovila, da prošnja nima verjetnega izgleda za uspeh. Eden izmed pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči je tudi, da zadeva ni očitno nerazumna ter da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh. Na podlagi vpogleda v zemljiško knjigo je tožena stranka ugotovila, da je bila med prosilko in njenimi starši sklenjena darilna pogodba, katere predmet je bila stanovanjska stavba na parc. št. 63/4 k.o. ... oz. novogradnja k obstoječi stanovanjski stavbi. Pri vknjižbi darilne pogodbe bi naj po navedbah prosilke v zemljiški knjigi prišlo do pomote, tako da se je nanjo in na njenega partnerja vknjižila lastninska pravica za celotno nepremičnino. Tožnika bi sedaj želela, da se ponovno sestavi darilna pogodba, s katero bi se prenesla lastninska pravica nazaj na tožničina starša tako, da bi tožnika ostala lastnika le novo zgrajenega prizidka k stari stavbi. Po ugotovitvah tožene stranke bi za izvedbo takšnega postopka bilo treba prvo pridobiti identifikacijsko številko stavbe, kar bo možno šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja in uporabnega dovoljenja ter izdelavi elaborata o etažnem načrtu. Navedeno pa je predmet upravnih postopkov in ne sodnega, zato prošnja v tem delu nima izgleda za uspeh in jo je nerazumno sprožati. Prav tako tožnika nista izkazala pogoja iz 24. člena ZBPP zaradi sprožitve postopka priposestvovanja zemljišč parc. št. 317/3, 317/6 in 317/17 k.o. ... V skladu z določbo 43. člena Stvarnopravnega zakonika lahko lastninsko pravico na nepremičnini dobi dobroverni lastniški posestnik nepremičnine po preteku 10 let. Dobroverni lastniški posestnik pa je tisti, ki ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik stvari. V opravičljivi zmoti je lahko le tisti dobroverni posestnik, ki izkaže pravno poslovno pridobitev nepremičnine, ki pa je iz njemu neznanih razlogov neveljavna. Kolikor pa takega pravnega naslova nima, posestnik ne more biti dobroveren. Tožnica pa je sama priznala, da ne more izkazati pravno poslovne pridobitve spornih nepremičnin, saj je samo navedla, da zemljišča obdelujejo, ker sicer ne bi imeli dostopa do svoje nepremičnine. Ker tožnika in njuni predniki na spornih nepremičninah ne izpolnjujejo pogoja dobrovernosti, niso mogli pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem, zato posledično ne morejo uspešno vložiti takšnega zahtevka pred sodiščem.

Tožnika v tožbi navajata, da izpodbijata odločbo le glede 4. točke, ki govori o dodelitvi BPP v zvezi s priposestvovanjem zemljišč na parc. št. 317/3, 317/6 in 317/17 k.o. ... Tožničini stari starši, kakor tudi starši, so namreč živeli kot dobroverni lastniški posestniki od leta 1948 pa vse do leta 2000. V trenutku, ko so ugotovili, da je pri navedenih parcelah prišlo do napake pri vknjižbi v zemljiški knjigi, so sprožili vse postopke, na katere so jih napotili ustrezni organi. Postopki so trajali do leta 2010, ko so se obrnili po nasvet k prof. A.A., ki jim je svetoval, da lahko uspejo le s postopkom priposestvovanja. Od rešitve navedenega vprašanja je tudi odvisna rešitev njihovega stanovanjskega problema kot mlade družine, zato tožnika predlagata, da sodišče ugodi njuni prošnji. Sodišče je štelo, da tožnika smiselno predlagata odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Brezplačna pravna pomoč se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (Ur. list RS, št. 96/2004 – UPB, št. 23/2008, ZBPP). V skladu z določbo 24. člena navedenega zakona se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer: da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati; da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena.

V obravnavanem primeru je tožena stranka med drugim zavrnila prošnjo tožnikov za brezplačno pravno pomoč za vložitev tožbe zaradi priposestvovanja zemljišč, ker je presodila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je tako ni razumno sprožati. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izdom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Pri presoji, ali takšne okoliščine obstajajo, pa je po mnenju sodišča treba upoštevati ali več dokazov govori v prid kot v škodo stranki. V zvezi z okoliščino, ki se nanaša na razumno sprožanje zadeve, pa že ZBPP v tretjem odstavku 24. člena določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

Tudi po presoji sodišča dejanske okoliščine, ki sta jih navajala tožnika v postopku, ne kažejo na verjetnost uspeha njune tožbe za priposestvovanje spornih zemljišč. Kot je že pravilno navedla tožena stranka morajo biti po določbah Stvarnopravnega zakonika za pridobitev lastninske pravice na nepremični s priposestovanjem izpolnjeni naslednji pogoji: dobrovernost, lastniška posest in potek določenega časa. Vsi navedeni pogoji pa morajo biti izpolnjeni kumulativno; že odsotnost enega od njih je ovira za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Glede na definicijo dobroverne lastniške posesti po določbi 43. člena Stvarnopravnega zakonika posestnik, ki ne more izkazati pravnega naslova za svojo posest, ne more biti dobroveren. Ker tožnika v postopku nista izkazala pravno poslovne pridobitve obravnavanih nepremičnin, s tem ni izpolnjen pogoj dobrovernosti. Kakor hitro obstaja dvom, pa ni več dobrovernosti, zato se sodišče strinja z zaključkom tožene stranke, da vložena tožba ne bi imela izgleda za uspeh, s tem pa je ni razumno sprožati. Namen zagotovitve brezplačne pravne pomoči po ZBPP je namreč omogočiti posameznikom, ki nimajo sredstev, da lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih. To pa predpostavlja, da gre za zadeve, pri katerih je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin vsaj z določeno stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati pozitiven izid za prosilca. Ker v obravnavanem primeru tudi po presoji sodišča navedeni pogoj ni izpolnjen, je zato sodišče tožbo tožnikov kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1)