Jedro

Neopredeljena škoda ne more biti podlaga za presojo, da gre za težko popravljivo škodo kot pogoj za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 191/2004-9 z dne 9.9.2004.

Obrazložitev

V upravnem sporu je izpodbijan tisti del odločbe tožene stranke z dne 16.6.2004, s katero je delno ugodila pritožbi tožeče stranke, delno odpravila navedeno odločbo in jo v odpravljenem delu nadomestila s 1., 2. in 4. točko (2. točko izreka). V ostalem delu je pritožbo zavrnila. Z izpodbijano odločbo je tožeči stranki kot inšpekcijskemu zavezancu na podlagi določbe 152. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) naloženo, da mora takoj po prejemu odločbe ustaviti gradnjo sprehajalne poti 1, v smeri staro mestno jedro - Svetilnik, na zemljišču s parcelnima številkama 6 in 9 obe k.o. I. - mesto in sprehajalne poti 3, med K. in L. ulico na zemljišču s parcelnimi številkami 6, 7 in 9 vse k.o. I. - mesto (1. točka izreka); v roku 45 dni po prejemu odločbe je tožeča stranka dolžna odstraniti sprehajalno pot 1, v smeri staro mestno jedro - Svetilnik, na zemljišču s parc. št. 6 in 9 obe k.o. I. - mesto in sprehajalno pot ..., med K. in L. ulico, na zemljišču s parc. št. 6., 7 in 9 vse k.o. I. - mesto ter na zemljišču vzpostaviti prejšnje stanje (2. točka izreka); za objekt iz 1. točke veljajo prepoved prometa in ostale prepovedi (4. točka izreka). Z neodpravljenim delom odločbe prve stopnje je bilo odločeno, da se bo v primeru neizpolnitve začel postopek izvršbe (3. točka), da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (5. točka) in da pritožba ne zadrži izvršitve (6. točka).

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe na odložitev izvršitve s tožbo v upravnem sporu izpodbijane odločbe. V razlogih izpodbijanega sklepa navaja, da v zahtevi ni konkretnih navedb, ki bi pojasnjevale nastanek težko popravljive škode. Zgolj z zatrjevanjem, da bi ta škoda nastala že z izvršitvijo v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe, ne more izkazovati verjetnosti njenega nastanka. Izvršitev sama zase ne pomeni verjetnega nastanka takšne škode. Dejstvo, da je javna gospodarska družba in okoliščine, zaradi katerih je opravila sporni poseg, v tej zadevi glede na določbo 1. odstavka 69. člena ZUS niso pravno pomembne. S sklicevanjem nanje izkazuje le po višini neopredeljeno škodo. V postopku izdaje začasne odredbe sodišče presoja le, ali so izpolnjeni predpisani pogoji za izdajo začasne odredbe. Pravno so nepomembne tiste trditve in navedbe, ki se nanašajo na zakonitost izpodbijane odločbe. Tožeča stranka ne navaja pomembnih in izjemnih okoliščin, s katerimi bi izakazovala, da zadržanje izpodbijane odločbe ne bi nasprotovalo javni koristi, ki izhaja iz določb ZGO-1. Glede na prevladujoč javni interes v inšpekcijskih postopkih na področju gradnje objektov bi morala izkazati okoliščine, ki bi bile močnejše od podanega javnega interesa. Zato ni izkazala nastanke težko popravljive škode in tudi ne dejstva, da zadržanje izvršitve ne nasprotuje javni koristi.

Tožeča stranka izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov.

Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa da sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Izkazala je verjetnost nastanka težko popravljive škode. Uredila je zatečeno dejansko stanje. Porabila je svoja denarna sredstva v višini 23.373.507,17 SIT in namenska sredstva iz občinskega proračuna v znesku 40.760.142,14 SIT. Če izvršitev ne bo odložena, iz občinskega proračuna ne bo dobila več namenskih sredstev. Gre tudi za degradacijo prostora, saj v primeru takojšnje izvršbe območja Svetilnika ne bo mogoče uporabljati kot sprehajalne poti in rekreacijske površine. To bo tudi negativno vplivalo na rast dreves in različne živalske vrste. Okoliški objekti se ne bodo mogli uporabljati. Sprehajalne poti so predvidene po prostorskih aktih občine. Namenjene so vsem, ki v Občini I. preživljajo oddih.

Izboljšuje kvaliteto bivanja. Javni interes ni prisoten pri izvršitvi odločbe inšpekcijskega organa, temveč le pri vodenju inšpekcijskega postopka. Odložitev izvršitve zato ne pomeni kršitve javne koristi. Ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet pritožbene presoje je odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe in na tej podlagi zahtevo zavrnilo. S takšno odločitvijo se pritožbeno sodišče strinja.

Tudi kadar o odložitvi izvršitve v upravnem sporu izpodbijane odločbe po 1. odstavku 69. člena v zvezi z 2. odstavkom 30. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) odloča sodišče, morajo biti za odložitev izpolnjeni določeni pogoji, in sicer med drugim, da bi se z izvršbo pritožniku prizadejala težko popravljiva škoda in da odložitev izvršitve ne nasprotuje javni koristi. Oba pogoja sta določeno kumulativno.

V konkretnem primeru je pritožnik svojo zahtevo utemeljeval s tem, da je javna gospodarska družba, da so bile sprehajalne poti urejene za potrebe občanov, sprehajalcev in invalidov, v primeru izvršitve ukrepa bi jih več sezon ne mogli uporabljati, zgrajene so bile s proračunskimi sredstvi, izvršitev ukrepa bi zmanjšala kvaliteto območja, saj poti zvišujejo kakovost bivanja in da so poti predvidene v prostorskih aktih Občine I. Navedeni razlogi tudi po presoji pritožbenega sodišča še ne pomenijo izkazane verjetnosti nastanka težko popravljive škode. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo presojo glede zatrjevane škode. Sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja tudi, da pritožnik razen splošnih trditev o škodi ni predložil nobenih dokazil. Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Navedbe v pritožbi, v katerih pritožnik opredeljuje zatrjevano škodo v znesku, predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (1. odstavek 71. člena ZUS), kar pomeni, da pritožbeno sodišče presoja pritožbo v obsegu dejstev, navajanih na prvi stopnji in pritožnik ne more šele v pritožbi zoper zavrnilni sklep uveljavljati pravno pomembnih okoliščin in z njimi dokazovati izpolnitev pogojev za zahtevano začasno odredbo. V ostalih ugovorih pa pritožnik ponavlja okoliščine, s katerimi je utemeljeval svojo zahtevo že na prvi stopnji, pa jih je sodišče prve stopnje pravilno presodilo. Ker že pogoj težko popravljive škode ni izkazan, presoja javne koristi (kot drugega kumulativnega pogoja) ni potrebna, saj je ta potrebna le v primeru ugotovitve navedenega pogoja škode. Ker navedeni pogoj za izdajo začasne odredbe tudi po presoji pritožbenega sodišča ni izpolnjen, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi, in razlogi na katere mora paziti po uradni dolžnosti, niso podani. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določb 73., 68. in 69. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.