Jedro

Dokončen sklep o prednostnem vrstnem redu je podlaga, na kateri mora vodja organizacijske enote skleniti najemno pogodbo z delavcem, ki je prvi na prednostni listi.

Izrek

Reviziji se delno ugodi ter se ob nadaljnji delni ugoditvi toženkine pritožbe sodba sodišča prve stopnje v 1. točki izreka nadaljnje spremeni tako, da se zavrne tudi zahtevek, ki se glasi: "Tožeči stranki se dodeli stanovanje v Ljubljani, ... v prvem nadstropju št. 9 v izmeri 77,95 m2 ter je sklep o dodelitvi stanovanja tožena stranka tožeči stranki dolžna izstaviti v 8 dneh po pravnomočnosti te sodbe, sicer sodba nadomesti ta sklep".

V preostalem delu se revizija zavrne.

Stranki nosita sami svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo razveljavilo sklepa toženke o dodelitvi stanovanja z dne 4.9.1996 in 30.7.1996, dodelilo tožnici toženkino stanovanje v Ljubljani in toženki naložilo, da mora tožnici izstaviti sklep o dodelitvi navedenega stanovanja ter pripraviti in podpisati najemno pogodbo za to stanovanje. Na pritožbo toženke je sodišče druge stopnje delno spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in tožbeni zahtevek, ki se je nanašal na sklenitev najemne pogodbe, zavrnilo.

Iz vseh revizijskih razlogov je revizijo vložila toženka, ki je predlagala zavrnitev celotnega zahtevka. Tožnici ne pripada sporno stanovanje, ker njena družina šteje le tri člane, medtem ko je sporno stanovanje v izmeri 77,95 m2 primerno za štiričlansko družino, zaradi česar je bilo to stanovanje dodeljeno G. P., ki je bil na drugem mestu prednostne liste. Sodišče druge stopnje neutemeljeno posega v pravni standard ugotovljene dalj časa trajajoče življenske skupnosti med G. P. in T. Ž.. Kriterij velikosti stanovanja je bistven za dodelitev stanovanja ne glede na vrstni red prosilcev. Akt o dodeljevanju stanovanj je glede tega jasen. Postopek pa je bistveno kršen, ker pri imenu toženke ni pristavka "podružnica Ljubljana", ki je potreben za pravilno označbo toženke.

Med revizijskim postopkom je G. P. prijavil stransko intervencijo na toženkini strani, ki jo je sodišče prve stopnje dovolilo. Stranski intervenient se je z vlogo izjavil o toženkini reviziji ter predlagal, da se njeni reviziji ugodi.

Tožnica je na toženkino revizijo odgovorila in predlagala, naj se jo zavrne. Državno tožilstvo Republike Slovenije se o vročeni reviziji ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP).

Revizija je delno utemeljena.

Z revizijskim izvajanjem, da toženka v tožbi ni pravilno označena (ker ni pristavka "podružnica Ljubljana"), da bi tožnica morala vložiti novo tožbo in da je "sodišče dovolilo tožbo zoper povsem drugo pravno osebo", uveljavlja toženka ugovor pasivne legitimacije (in ne procesne kršitve kot ta ugovor sama označuje v reviziji). Po določilu 2. člena Zakona o agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Uradni list RS št. 48/94), je Agencija pravna oseba. Po določilu 4. člena Statuta agencije Republike Slovenije za plačilni promet (Uradni list RS št. 62/96) je agencija pravna oseba z imenom Agencija Republike Slovenije za plačilni promet. Po določilu 11. člena agencija opravlja naloge prek organizacijskih enot (ki so centrala in podružnice). Revizijsko sodišče ugotavlja, da je po navedenih predpisih označena kot pravna oseba le Agencija RS za plačilni promet (in ne tudi podružnice).

Glede na take predpise je lahko pasivno legitimirana v sporu le toženka z imenom, ki je bil uporabljen v pravdi. V reviziji zatrjevane kršitve v zvezi z imenom toženke zato niso utemeljene.

Pravni podlagi za odločanje o sporu predstavljata po pravilnih ugotovitvah sodišč nižjih stopenj Pravilnik o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil ter Natečaj za dodelitev stanovanja (z dne 25.04.1996). Pravilnik določa v točki V kriterije ter osnove in merila za oblikovanje prednostnega vrstnega reda, v točki VI pa postopek dodeljevanja posojil in stanovanj. Prednostni vrstni red izdela po določilu 23. člena Pravilnika stanovanjska komisija. Prvi na prednostnem vrstnem redu je prosilec, ki zbere največ točk (drugi odstavek 24. člena Pravilnika). Po določilu prvega odstavka 25. člena Pravilnika sprejme prednostni vrstni red za dodelitev stanovanja stanovanjska komisija. Po dokončnosti prednostnega vrstnega reda sklene vodja organizacijske enote najemno pogodbo (prvi odstavek 27. člena Pravilnika).

V postopkih na nižjih stopnjah sojenja je bilo ugotovljeno, da je bila tožnica uvrščena s sklepom stanovanjske komisije o prednostnem vrstnem redu za dodelitev stanovanja na prvo mesto. Ta sklep je bil dokončen. Dalje je bilo ugotovljeno, da je vodja organizacijske enote izdal sklep o dodelitvi stanovanja G. P., ki je bil uvrščen na drugo mesto prednostne liste in da nobene od oseb, s katerimi je P. tedaj živel, ni bilo mogoče šteti kot njegovega ožjega družinskega člana v pomenu določbe četrtega odstavka 4. člena Pravilnika. Po oceni sodišč nižjih stopenj je bil vodja organizacijeske enote vezan na dokončni prednostni vrstni red, po katerem je bila na prvem mestu tožnica z 820 točkami (in ne G. P. s 740 točkami). Sklep o dodelitvi stanovanja G. P. je bil lahko le deklaratorne narave, ker je bil vodja organizacijske enote vezan na dokončni prednostni vrstni red. Na podlagi takih ugotovitev in ocen je bilo pravnomočno ugodeno tožničinemu tožbenemu zahtevku z izjemo v delu, ki se je nanašal na toženkino obveznost, da sklene najemno pogodbo s tožnico (ker ta del zahtevka med drugim ni bil določen).

Po presoji revizijskega sodišča je tožničin zahtevek utemeljen le v delu, s katerim je zahtevala razveljavitev sklepov toženke z dne 04.09.1996 in 30.07.1996 (s prvim sklepom je bilo stanovanje dodeljeno G. P., z drugim sklepom pa je bil zavrnjen tožničin ugovor zoper navedeni sklep). Navedeni del zahtevka je bil utemeljen, ker sporna sklepa nista imela podlage v (preloženih in uporabljenih) materialnopravnih podlagah kot sta jih predstavljala Natečaj in Pravilnik. Na dokončen sklep stanovanjske komisije o prednostnem vrstnem redu je bil vodja organizacijske enote vezan ter je bil zato dolžan skleniti najemno pogodbo z delavcem, ki je bil naveden kot prvi na prednostnem vrstnem redu (26. in 27. člen Pravilnika). Tako sta bila toženkina sklepa z dne 4.9.1996 in 30.7.1996 brez pravne podlage. Zahtevek za razveljavitev teh sklepov je bil zato utemeljen. Ob povedanih razlogih, ki se nanašajo na pravno presojo ugotovljenega dejanskega stanja glede veljavnosti spornih sklepov, toženkina revizija v smeri zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljena. Revizija ima prav le v delu, ki se nanaša na odločitev o zahtevkih, da se sporno stanovanje dodeli tožnici in da mora toženka izstaviti sklep o dodelitvi stanovanja tožnici. Ta del zahtevka je enako brez pravne podlage kot sta bila sporna sklepa o dodelitvi stanovanja G. P. (kot je že pojasnjeno). Naj se le zaradi jasnosti ponovi: dokončen sklep o prednostnem vrstnem redu je podlaga, na kateri mora vodja organizacijske enote skleniti najemno pogodbo z delavcem, ki je prvi na prednostni listi. Iz navedenih razlogov je moralo revizijsko sodišče zaradi pravilne uporabe materialnega prava zavrniti zadevni del tožničinega zahtevka (ki se nanaša na formalno dodelitev stanovanja).

Revizijsko sodišče je v skladu z razlogi, ki jih je navedlo, le delno ugodilo toženkini reviziji ter na podlagi določila drugega odstavka 380. člena ZPP pravnomočno sodbo delno spremenilo tako, da je na toženkino pritožbo zavrnilo tudi del zahtevka, s katerim je tožnica zahtevala dodelitev spornega stanovanja. V preostalem delu je toženkino revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP). Pri tem ocenjuje, da zavrnjeni del tožbenega zahtevka ni posegel v jedro odločitve (ki je v razveljavitvi toženkinih sklepov) in da zato zaradi tega dela odločitve ni bil spremenjen uspeh pravdnih strank v sporu. Ta ocena pa je bila podlaga za nadaljnjo odločitev revizijskega sodišča, po kateri pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške revizijskega postopka. Ta odločitev temelji na prvem odstavku 165. in 155. člena ZPP.