Jedro

Tožnik je podal konkretna pojasnila glede svojega splošnega in konkretnega likvidnostnega stanja in glede vpliva takojšnjega plačila zneska 1.100.341,28 EUR nezakonito izplačane pomoči, ki izhaja iz izpodbijanega akta. Za svoje trditve je tudi predložil listine oziroma dokaze glede svojega finančnega, likvidnostnega in premoženjskega stanja ter razkril kazalnike o svoji poslovni in finančni stabilnosti poslovanja, kreditni sposobnosti in likvidnosti. V zadevi je po presoji sodišča izkazal okoliščine, ki kažejo na njegovo neposredno ogroženost poslovanja v posledici izvršitve izpodbijane odločbe, pri čemer ne gre zgolj le za finančno prikrajšanje, ki je samo po naravi stvari popravljivo in nadomestljivo, temveč prizadetost v poslovanju tožnika zaradi blokade TRR.

Izrek

1.Predlogu za izdajo začasne odredbe tožnika se ugodi in se odloži izvršitev odločbe in sklepa SPIRIT Slovenija, javna agencija 302-2-01009/2023/6 z dne 19. 9. 2024, do izdaje pravnomočne odločbe v tem upravnem sporu.

2.Odločitev o stroških postopka se pridrži do končne sodne odločbe.

Obrazložitev

1.Tožnik je vložil tožbo na odpravo odločbe in sklepa, s katerim je toženka ugotovila, da je bila tožniku, vezano na vlogo ID 1843, ki se vodi pod interno številko 302-2-01009/2023/1 pomoč po Zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev energetske krize (v nadaljevanju ZPGOPEK) v višini 1.303.008,12 EUR izplačana delno neupravičeno in sicer je bil znesek v višini 1.100.341, 28 izplačan neupravičeno (1. točka izreka). Tožnik mora v roku 30 dni po vročitvi te odločbe vrniti neupravičeno prejeta sredstva v višini 1.100.341,28 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči 31. dan od vročitve odločbe do dneva vračila, na transakcijski račun, kot je naveden (2. točka izreka). Postopek obravnave vloge ID 1843 tožnika, ki se vodi pod interno številko 302-2-01009/2023/1, se v delu, ki se nanaša na višino neupravičeno izplačanega zneska pomoči, z dnem vračila sredstev iz 2. točke izreka te odločbe ustavi (3. točka izreka). Posebni stroški v tem postopku niso nastali (4. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločitve izhaja ugotovljeno dejansko stanje in obrazložitev izračuna neupravičeno izplačane pomoči, kot je navedeno v točki b) obrazložitve izpodbijane odločbe, pri čemer toženka med drugim navaja določbe členov 4, 5, 6, 12, 14, 16 in 17 ZPGOPEK.

3.Hkrati s tožbo sodišču predlaga izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), s katero naj sodišče zadrži izvršitev izpodbijane odločbe do izdaje pravnomočne odločbe. Navaja, da je rok za izpolnitev obveznosti izjemno kratek in glede na dejstvo, da je tožnik dolžan povrniti sredstva v višini 1.100.341, 28 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, predstavljajo ta sredstva za tožnika, ob upoštevanju njegovega denarnega toka in siceršnjega poslovanja, ob katerem je v celotnem letu 2023 izkazal prihodke iz poslovanja v višini 18.333.735 EUR, izredno visoko finančno breme, saj to predstavlja približno 6 % njegovega celotnega poslovanja za leto 2023. Tožnik dokazuje težko popravljivo škodo z strokovnim mnenjem ocenjevalca podjetij z dne 29. 10. 2024, ki je bilo izdelano na podlagi predpostavke denarnih tokov ob upoštevanju plana denarnih tokov za oktober 2024 in predpostavki, da izpodbijana odločba postane izvršljiva 28. 10. 2024 in bi se izvršba pričela 31. 11. 2024. V primer, da ne bi prišlo na ta dan do izvršbe, bi ob projekcijah stanje denarnih sredstev na ta dan znašalo 372.436 EUR, kar ne zadošča za poplačilo, saj bi zmanjkalo 727.546 EUR, kar pa tožnik v tako kratkem času preko pridobitve likvidnostnega posojila ni sposoben zagotoviti, za kar prilaga odgovor poslovne banke. Posledično bi prišlo do blokade transakcijskih računov tožnika, kar že samo po sebi predstavlja težko popravljivo škodo, saj bi bilo poslovanje tožnika praktično onemogočeno. Na dan 25. 10. 2024 pa je dejansko stanje denarnih sredstev v višini 292.557,71 EUR in bi ob izvršitvi na ta dan tožnik prišel v negativno stanje denarnih sredstev v višini 807.783,57 EUR. Prilaga izpis AJPES glede TRR pri Banki A., d. d. in Banki B. d. d. in izpis denarnih sredstev na dan 25. 10. 2024. Blokada TRR in prednostno poplačilo obveznosti bi nadalje pomenilo težko popravljivo škodo, ker tožnik ne bi bil zmožen poplačati svojih obveznosti iz naslovov financiranja poslovanja, dobave električne energije, obveznosti do zaposlenih in plačila prispevkov, izgubi odlične bonitetne ocene in poslovnega ugleda in imel dolgoročno dražje financiranje poslovanja (zadolževanje) ter bi se moral odpovedati celotnemu investicijskemu ciklu v letu 2025, kar bi privedlo do zmanjšanja njegove konkurenčnosti. Tožnik je podjetje z odlično boniteto AAA Platinasta odličnost. Sklicuje se na Mnenje ocenjevalca, iz katerega izhaja, da je v letu 2023 izkazal natanko 1.609.863 EUR drugih poslovnih prihodkov, med katerimi iz naslova prejete pomoči v višini 1.314.638 EUR in da bi ob predpostavki, da bi v letu 2023 prejel zgolj 202.667 EUR pomoči, bil poslovni izid negativen (-284.134 EUR), negativni poslovni rezultati pa so se nadaljevali tudi v prvih 7 mesecih leta 2024 (-190.725 EUR). Navaja projekcije stanja denarnih sredstev v primeru, da se izvršitev odločbe prestavi na poznejši datum (Varianta A) oziroma da se izvede na dan 31. 10. 2024 (Varianta B), pri čemer pojasnjuje predvidene prejemke s strani kupcev in predvidene odlivov zaradi plačil zaposlenim, dobaviteljem, bankam, državi itd., kot izhaja iz Mnenja cenilca. Navaja, da se je vrednost denarnih sredstev v avgustu in septembru 2024 znižala iz 629.157 EUR na 236.855, kar je posledica negativnega denarnega toka zaradi povečevanja obratnega kapitala in investiranja in financiranja. V primeru Variante A bi se stanje denarnih sredstev na račun pozitivnega poslovanja v oktobru 2024 povečalo iz 236.855 EUR na 327.436 EUR, kar ne bi zadoščalo za poplačilo, tožnik pa v tem kratkem času ni sposoben zagotoviti likvidnostnega posojila. Ker tožnik lahko le delno poplača na dan 31. 10. 2024 (34 %), bi zaradi pomanjkanja denarnih sredstev tožnika prišlo do blokade TRR tožnika do poplačila, z obrestmi v višini 12, 25 % letno.

4.Nadalje navaja, da je pri svoji poslovni banki A., d. d. poslal povpraševanje za pridobitev premostitvenega kredita in da bo odobritev tovrstnega kredita trajala dva do tri mesece po prejemu dokumentacije, za kar prilaga odgovor banke ter navaja, da bi že sama blokada otežila pogajanja za pridobitev premostitvenega kredita. Vse do takrat pa zaradi blokade TRR in dodatnih delnih poplačil do toženke tožnik ne bi bil zmožen poplačati svojih delavcev, dobaviteljev in poslovnih bank. Pri tem navaja kreditno pogodbo z dne 23. 12. 2022 z dodatkom z dne 27. 12. 2023 z banko A., d. d. za 1.400.000 EUR, ki ga mora vrniti do 3. 1. 2025, da 1. 11. 2024 zapade v plačilo znesek glavnice v višini 50.000 EUR, ki ga zaradi blokade ne bo sposoben poravnati, kar predstavlja direktno kršitev pogodbe in ima posledično banka pravico odpovedati kredit oziroma razglasiti predčasno zapadlost itd., pri čemer navaja določbe pogodbe. Zaključi, da glede na predvidene blokade računov in vse slabšo kreditno sposobnost ne bo razpolagal z zadostno količino denarnih sredstev za poplačilo zneska glavnice iz te pogodbe v višini 1.050.000 EUR, povečanega za pogodbene obveznosti, zamudne obresti in znesek odškodnin ter bi banka kot skrben gospodar skladno s kreditno pogodbo morala pričeti s sodnim postopkom, v katerem bi zahtevala poplačilo na zastavljenih nepremičninah v lasti tožnika, med drugim zemljišča, na katerih se nahajata obe proizvodni enoti tožnika (C. in D.). V primeru prodaje zastavljenih nepremičnin bi tožnik zelo verjetno izgubil lastništvo nad nepremičninami, na katerih opravlja svojo dejavnost. Glede na opisano, da tožnik nima dovolj denarnih sredstev za poplačilo obveznosti, da ima odprte obstoječe kreditne pogodbe in obveznosti in da ob prednostnem poplačilu do toženke ne bo uspel poplačati obveznosti do bank po kreditnih pogodbah, da v vsaj dveh mesecih ne more zagotoviti premostitvenega kredita, tožniku z verjetnostjo grozi, da mu bo poleg obveznosti 1.100.314 EUR nemudoma zapadlo v plačilo še 1.050.000 EUR po kreditni pogodbi s pripadki in odškodnino z grožnjo vnovčitve hipoteke in gre z visoko stopnjo verjetnosti sklepati, da bi z izvršitvijo izpodbijane odločbe utrpel težko popravljivo škodo.

5.Nadalje navaja odprto pogodbo za nakup in prodajo električne energije z dne 17. 4. 2023 in dodatek z dne 12. 7. 2024, po kateri tožniku na dan 20. 11. 2024 v plačilo zapade znesek v okvirni višini 200.000 EUR, ki ga zaradi blokade TRR ne bo sposoben plačati in da neplačilo predstavlja spremenjeno okoliščino, kot je definirana v pogodbi, ki je dosežena že z blokado sredstev na TRR 31. 10. 2024. V tem primeru bi lahko prodajalec odstopi od pogodbe brez odpovednega roka. Tako v primeru blokade TRR tožnika in posledične odpovedi kreditne pogodbe s strani banke A., d. d. bi bila verjetnost uspeha zadostitve pogojev iz zgoraj navedene pogodbe (zagotovitev prvovrstne bančne garancije ali plačilo obveznosti za tri mesece) zelo nizka oziroma gre z visoko stopnjo verjetnosti sklepati, da tožnik tem pogojem ne bi uspel zadostiti, kar pomeni, da bi po 5 dnevih od pisnega poziva prodajalec kot skrben gospodar poslal obvestilo o odstopu od pogodbe. Posledice bi ogrozile poslovanje tožnika, saj električna energija predstavlja eno ključnih surovin tožnika, kar izhaja iz poslovanja za leto 2023 in prvih 7 mesecev 2024 (stroški električne energije so predstavljali 31-odstotni delež v celotnih stroških materiala, skupaj 3,7 mio EUR v obdobju 19 mesecev oziroma v povprečju 193 tisoč EUR na mesec). V primeru odstopa bi se vsa proizvodnja v obeh obratih družbe takoj ustavila, kar bi se odrazilo po porabi zalog v nezmožnosti dobavljanja pogodbeno dogovorjenih količin kupcem tožnika, posledično bi z visoko stopnjo verjetnosti prišlo do odpovedi pogodb ključnih kupcev, kar predstavlja težko popravljivo škodo v višini celotnega poslovanja družbe. Nadalje navaja, da ima zaposlenih 126 oseb, da 10. 11. 2024 v plačilo zapade izplačilo plač v višini 215.000 EUR, 15. 11. 2024 pa plačilo socialnih prispevkov v višini 146.000 EUR, tožnik bi postal davčni neplačnik, kar bi imelo negativni vpliv na boniteto, vse pa vpliva na zmanjšani obseg bodočih poslov. Tožnik se bo moral zaradi izvršitve izpodbijane odločbe odpovedati celotnemu investicijskemu ciklu za prihodnja leta v nadaljnjo posodobitev proizvodnje. Glede na dejstvo, da tožnik nima zadostnih denarnih sredstev za poplačilo obveznosti po izpodbijani odločbi, in da ne more dobiti premostitvenih sredstev za poplačilo teh obveznosti prej kot v najmanj treh mesecih in več, je za preprečitev blokade TRR tožnika in posledično škode, ki bi s tem nastala nujno potrebno odložiti izvršitev izpodbijane odločbe. Glede obsega premoženjske škode navaja, da bi v primeru odpoklica kredita dolgoval zakonske zamudne obresti v višini 12,25 %, enako za zamudo v primeru nepravočasnega plačila obveznosti iz naslova plač, socialnih prispevkov, dobaviteljev in prikaže izračun določljivih obveznosti (stran 13 tožbe) na dan 31. 12. 2021 v višini 36.820, 93 EUR, kot dejanski obseg premoženjske škode pa navaja v skrajnem primeru celoten obseg poslovanja tožnika.

6.Tožnik navaja, da je prizadetost tožnika nesorazmerno večja od prizadetosti javne koristi v tem primeru, pri čemer navaja, da prihodki proračuna RS za leto 2024 znašajo 14.006.000.000 EUR, dolgovani znesek po izpodbijani odločbi v višini 1.100.314 EUR pa znaša 0,00786 % prihodkov proračuna RS, pri čemer navedeni znesek predstavlja kar 6 % poslovanja tožnika v letu 2023. Navaja, da bi bile posledice izvršitve izpodbijane odločbe za tožnika izjemno hude in težko popravljive in da bi v skrajnem primeru lahko privedle do insolventnosti tožnika. Zato predlaga, da sodišče odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe.

7.Toženka na predlog za izdajo začasne odredbe ni odgovorila.

8.Predlog za izdajo začasne odredbe je utemeljen.

9.Po prvem odstavku 32. členu ZUS-1 tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena, kolikor zakon ne določa drugače. Po drugem odstavku istega člena sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta lahko prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

10.Glede na navedeno je temeljni vsebinski pogoj za odložitvene (enako za ureditvene) začasne odredbe izkazana težko popravljiva škoda. Glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča gre za takšno škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti, (začasno) odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta (oziroma s predlagano ureditvijo stanja). Podana mora biti torej neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki se jih želi preprečiti.¹ Namen začasne odredbe je namreč zagotoviti učinkovitost sodnega varstva. Začasna odredba je namenjena varstvu pravnega položaja tožnika pred posegom toženke, ki bi pomenil poslabšanje tega položaja, še preden bi o zakonitosti spornega posega presodilo sodišče v upravnem sporu. Pogoj težko popravljive škode iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 postavlja zahtevo, da stranka dokaže, da brez izdane začasne odredbe v konkretni zadevi kljub njenemu uspehu, ne bo dosežen namen upravnega spora. Bistven pogoj za izdajo začasne odredbe je po 32. členu ZUS-1 nastanek težko popravljive škode. Taka pa bo v primeru, ko kljub uspehu v upravnem sporu ne bo mogoče doseči (ali pa le z nesorazmernimi težavami) vzpostavitev prejšnjega stanja. Zato mora tožnik izkazati, da v primeru uspeha s tožbo brez izdane začasne odredbe ne bo dosežen cilj konkretnega upravnega spora oz. bo uspeh s tožbo zaradi nastale težko popravljive škode zanj ostal brez pomena. To pa pomeni, da mora biti verjetnost nastanka težko popravljive škode predvidljiva in konkretna. Dokazi, s katerimi se utemelji izdajo začasne odredbe, morajo biti konkretizirani na določene realno izkazane posledice in takšni, da jih je mogoče dokazno ovrednotiti.² Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča tudi izhaja, da je treba pojem težko popravljive škode, upoštevne v smislu 32. člena ZUS-1, opredeliti kot škodo, ki je v izgubi sredstev, s katerimi bi tožnik sicer lahko razpolagal, če mu ne bi bila odvzeta na podlagi nepravnomočno naložene obveznosti. Za pravne osebe je glede na navedeno stališče težka popravljivost škode podana npr. že s tem, da pravna oseba ne more uresničiti svojih poslovnih načrtov oz. izpolniti že dogovorjenih pogodbenih obveznosti, kar pomembno vpliva na njeno poslovanje.³

V zvezi z vsebinskim pogojem za izdajo začasne odredbe – izkazanostjo težko popravljive škode – sodišče dodaja, da je to pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Stranka, ki predlaga izdajo začasne odredbe, mora že v samem predlogu konkretno navesti okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek, obliko in obseg škode ter pojasniti, zakaj je zanjo težko popravljiva, za vse navedeno pa mora predložiti tudi dokaze. Na stranki je torej trditveno in dokazno breme.

11.Tožnik kot težko popravljivo škodo, ki bi mu z verjetnostjo nastala z izvršitvijo izpodbijane odločbe, navaja, bo zaradi nezadostnega stanja denarnih sredstev prišlo ob izvršitvi izpodbijane odločbe do blokade tekočih računov, ki ju ima pri Banki B., d. d. in Banki A., d. d., pri čemer kot dokaz navaja stanje denarnih sredstev na dan 31. 10. 2024 v višini 372.436 EUR oziroma 25. 10. 2024 v višini 292.557,71 EUR ter dokazuje, da bi mu zmanjkalo 727.564 EUR oz. 807.783,57 EUR denarnih sredstev, za kar prilaga izpis stanja denarnih sredstev na dan 25. 10. 2024 in Mnenje ocenjevalca podjetij, ki ga tožnik prilaga v podkrepitev svojih navedb, izdelano na podlagi predpostavke denarnih tokov ob upoštevanju plana denarnih tokov in predpostavki, da izpodbijana odločba postane izvršljiva na dan 28. 10. 2024. Pri tem navaja finančno analizo in pregled pričakovanih obveznosti tožnika, kot izhajajo iz sklenjenih pogodb, ki se nanje sklicuje v dokaz svojih trditev ter navaja, da zaradi blokade TRR tožnik ne bi bil zmožen poplačati svojih obveznosti iz naslova financiranja poslovanja, dobave električne energije, ki je zanj pomembna surovina, obveznosti do zaposlenih in plačila prispevkov.

12.Tožnik za vse svoje trditve predloži tudi dokaze, med drugim navaja konkretne podatke iz Mnenja ocenjevalca glede izkazanih poslovnih prihodkov v letu 2023 v višini 1.609.863 EUR, med katere so izkazani prihodki iz naslova prejete pomoči s strani toženke v višini 1.314.638 EUR, ki bi bili v primeru prejete zgolj 202.667 EUR pomoči negativni (-284.134 EUR). Tožnik utemeljuje težko popravljivo škodo s trditvijo, da bi bila terjatev družbe E. do tožnika na dan 31. 10. 2024 lahko poplačana zgolj delno (372.436 EUR) in da bi zaradi pomanjkanja sredstev prišlo do blokade vseh TRR računov tožnika do poplačila celotnega zneska, vključno z zamudnimi obrestmi, kar bi glede na predvideno likvidnost družbe in dolgotrajne postopke pridobivanja kreditov pri poslovnih bankah lahko trajala več tednov in tudi mesecev, pri čemer dokazuje, da ne bo zmožen vse do zagotovitve premostitvenih sredstev za financiranje poplačati svojih delavcev, dobaviteljev in obveznosti do poslovnih bank. Pri tem navaja konkretne dokaze: obveznosti po kreditni pogodbi z banko A., d. d. z dne 23. 12. 2022 in aneksom 27. 12. 2023, odprte pogodbe za nakup in prodajo električne energije z dne 17. 4. 2023 in dodatka z dne 12. 7. 2024, zapadlost izplačila plač za 126 zaposlenih za mesec oktober v višini 215.000 EUR in socialnih prispevkov 15. 11. 2024 v višini 146.000 EUR, ki jih glede na predvidene blokade TRR zaradi izvršitve izpodbijane odločbe z visoko stopnjo verjetnosti tudi po presoji sodišča ne bo mogel izpolniti. Posledično bi zanj tudi po presoji sodišča nastala težko popravljiva škoda, ki tožniku v primeru blokade TRR neposredno grozi v primeru izvršitve izpodbijane odločbe, saj ne bi mogel takoj pridobiti premostitvenih sredstev, zaradi česar ne bo mogel izpolniti svojih že dogovorjenih poslovnih obveznosti glede npr. nakupa električne energije, ki je ključnega pomena za njegovo proizvodnjo (katerih stroški so npr. izkazani v 31 % deležu celotnih stroškov), kar bi posledično z veliko verjetnostjo pomenilo ustavitev proizvodnje in neizpolnitev obveznosti do svojih kupcev, prav tako pa je z veliko verjetnostjo izkazano, da bi se zaradi blokade TRR zaradi izvršitve izpodbijane odločbe in nemožnosti izpolnitve planiranih obveznosti, zmanjšal tudi obseg planiranih poslovnih načrtov, ki jih izkazuje, to je, da ne bi mogel uresničiti svojih poslovnih načrtov oziroma izpolniti že dogovorjenih obveznosti, kar pomembno vpliva na poslovanje, kar predstavlja težko popravljivo škodo.

13.Tožnik v predlogu zatrjuje tudi, da s predlagano začasno odločitvijo izvršitve izpodbijane odločbe ne bo prizadeta javna korist, pri čemer navaja, da je bil znesek pomoči že izplačan, da ne bo zato imel nikakršnega bistvenega vpliva na denarni tok ali likvidnost RS in da znaša zgolj 0,00786 % prihodkov proračuna RS, medtem ko bi bile posledice izvršitve izpodbijane odločbe za tožnika izjemno hude in težko popravljive in bi v skrajnem primeru privedle celo do insolventnosti tožnika.

14.Po presoji sodišča je tožnik podal konkretna pojasnila glede svojega splošnega in konkretnega likvidnostnega stanja in glede vpliva takojšnjega plačila zneska 1.100.341,28 EUR nezakonito izplačane pomoči, ki izhaja iz izpodbijanega akta. Tožnik je podal konkretne navedbe (sodišče jih je povzelo v točkah 3 do 6 obrazložitve tega sklepa) in je za svoje trditve tudi predložil listine oziroma dokaze glede svojega finančnega, likvidnostnega in premoženjskega stanja ter razkril kazalnike o svoji poslovni in finančni stabilnosti poslovanja, kreditni sposobnosti in likvidnosti, kar izhaja iz navedb tožnika, podkrepljenega z Mnenjem ocenjevalca podjetij, in obveznosti iz konkretnih pogodb, ki se nanje sklicuje. V zadevi je po presoji sodišča izkazal okoliščine, ki kažejo na njegovo neposredno ogroženost poslovanja v posledici izvršitve izpodbijane odločbe, pri čemer ne gre zgolj le za finančno prikrajšanje, ki je samo pa naravi stvari popravljivo in nadomestljivo, temveč prizadetost v poslovanju tožnika zaradi blokade TRR, ki bi zaradi pomanjkanja likvidnostnih sredstev pomenilo blokado TRR in posledično nezmožnost financiranja svojega poslovanja in poplačilo obstoječih odprtih obveznosti do dobaviteljev oziroma že pogodbeno dogovorjenih obveznosti, obstoječih kreditov do poslovnih bank, pridobitev pomembnih virov za svoje poslovanje (dobave električne energije). Po presoji sodišča je tožnik izkazal verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki je predvidljiva in konkretna ter so dokazi, ki se nanje sklicuje konkretizirani na konkretne oziroma določno in realno izkazane posledice, ki tožniku neposredno grozijo z izvršitvijo izpodbijanega akta, ki jih je mogoče tudi dokazno ovrednotiti.

15.Tožena na predlog za izdajo začasne odredbe ni odgovorila. Torej toženka ni zanikala dejstev, ki jih tožnik zatrjuje in izkazuje v zvezi z verjetnostjo nastanka težko popravljive škode in tudi ne zatrjevanega, da z odložitvijo izvršitve izpodbijane odločbe ne bo prizadeta javna korist. Glede na to vsa omenjena zatrjevana dejstva tožnika, ki jih toženka ni zanikala, štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

16.Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožnik dokazal izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 ter je predlagano začasno odredbo izdalo.

17.Sodišče je v navedeni zadevi o predlogu za izdajo začasne odredbe odločalo brez glavne obravnave, ker v postopku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ne izvaja dokazov, ampak svojo odločitev opre na že predložene dokaze.

18.Ker so stroški začasne odredbe del stroškov celotnega postopka, je sodišče odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.

-------------------------------

1

Primerjaj npr. sklepa VSRS I Up 259/2016 in I Up 146/2019.

2

Primerjaj npr. sklep VSRS I Up 247/2017.

3

Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 109/2022 z dne 8. 6. 2022, tč. 13.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 32, 32/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.