Jedro

Onemogočanje nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzora obsega vsa neupravičena ravnanja (in opustitve), zaradi katerih je bistveno otežen ali onemogočen nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Pravna oseba F. je bila z uvodoma navedenim plačilnim nalogom Inšpektorata Republike Slovenije za delo (prekrškovni organ) spoznana za odgovorno storitve prekrška po drugi alineji prvega odstavka 38. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN). Izrečena ji je bila globa 300.000,00 SIT. Zahtevo storilke za sodno varstvo je Okrajno sodišče v Ljubljani s sodbo PR 9519/2006 z dne 3.3.2009 zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec. Navaja, da v obravnavani zadevi niso podani znaki očitanega prekrška po drugi alineji prvega odstavka 38. člena ZIN. Pravna oseba 18.1.2006 prejela vabilo, naj se njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec 30.1.2006 zglasi na Inšpektoratu Republike Slovenije za delo in s seboj prinese podatke o statusu družbe, o delovnopravnem položaju delavcev (posebej za R.K.) in druge podatke, ki bodo omogočili inšpekcijski nadzor. Iz izvida Urgentne in specialistične ambulante je razvidno, da je direktorica pravne osebe zbolela in prosila za podaljšanje roka. Sodišče je kljub dvomu v nujnost zdravstvene nege in dejanske zdravstvene oskrbe zavzelo stališče, da „nenadna bolezen direktorice pravne osebe ni opravičljiv razlog, zaradi katerega pravna oseba ni dostavila zahtevane dokumentacije v roku“. V obrazložitvi je sodišče sicer sprejelo, da je po dvakratnem podaljšanju roka pravna oseba dostavila zahtevano dokumentacijo 3.2.2006, prav ta datum pa je bil določen kot rok za dostavo podatkov z dopisom Inšpektorata Republike Slovenije za delo z dne 1.2.2006. Dolžnost zavezanca omogočiti inšpektorju nemoteno opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora je konkretizirana v 23. členu ZIN, ki predvideva ravnanje inšpektorja, če naleti na fizični odpor in ga upravičuje zaprositi asistenco policije. Odločitev, da je opisano dejansko stanje mogoče subsumirati pod določbo prekrška po drugi alineji prvega odstavka 38. člena ZIN v zvezi s 23. členom ZIN je zato potrditvah zahteve napačna. Zgolj kratko obdobje od 30.1.2006 do 3.2.2006, ko je bila dostavljena zahtevana dokumentacija, samo po sebi ne dopušča zaključka, da bi bil v objektivnem pomenu izpolnjen zakonski pogoj motenja opravljanja nalog inšpekcijskega nadzora. To velja tem bolj, ker se sodišče ne sklicuje na kako konkretno onemogočanje inšpekcijskega nadzora, kot na primer prirejanje podatkov v času podaljševanja rokov. Vrhovni državni tožilec navaja, da mora motenje inšpekcijskega nadzora doseči določen nivo iz 23. člena ZIN, ki v konkretnem primeru ni podan. Dokumentacija je bila izročena v podaljšanem roku, ki ga je določila inšpektorica, zato prekršek ni podan, prav tako pa ni voluntativne oziroma voljne ter zavestne sestavine kot subjektivnih elementov prekrška. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano pravnomočno odločbo spremeni in plačilni nalog odpravi ali pa sodbo in plačilni nalog razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena pravni osebi, ki nanjo ni odgovorila.

B.

4. V obravnavani zadevi je pravna oseba 18.1.2006 prejela vabilo, naj se njen zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec 30.1.2006 zglasi na Inšpektoratu Republike Slovenije za delo in predloži (predvsem) podatke o delovnopravnem položaju delavcev. Dne 30.1.2006 je pravna oseba prekrškovnemu organu poslala opravičilo in prošnjo za podaljšanje roka z utemeljitvijo, da je direktorica zbolela in priložila izvid Infekcijske klinike Kliničnega centra v Ljubljani. Inšpektorica je istega dne rok podaljšala do 31.1.2006 (za en dan) in zahtevo omejila le na predložitev dokumentacije. Tudi v tako podaljšanem roku pravna oseba zahtevanih podatkov ni predložila, temveč je ponovno sporočila, da je direktorica zbolela in da bo dokumentacija dostavljena takoj, ko se vrne na delo. Inšpektorica je nato izdala izpodbijani plačilni nalog in pravni osebi določila rok za predložitev podatkov do 3.2.2006. Tega dne je pravna oseba zahtevo izpolnila.

5. Za prekršek po drugi alineji prvega odstavka 38. člena ZIN se kaznuje pravna oseba, ki inšpektorju ne omogoči nemotenega opravljanja nalog inšpekcijskega nadzora. Pravice inšpektorja pri opravljanju inšpekcijskega nadzora so (primeroma) določene v 19. členu ZIN oziroma specialno za področje inšpekcije dela v 12. členu Zakona o inšpekciji dela (ZID). Obsegajo pregled sredstev za delo, delovnih prostorov, delovnega okolja in delovišča; pregled poslovnih knjig, pogodb, listin in drugih dokumentov delodajalca ter ugotavljanje istovetnosti oseb, ki opravljajo delo ter opravo drugih dejanj, ki so določena v zakonu.

6. Obveznost zavezanca omogočiti nemoteno opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora je določena v prvem odstavku 23. člena ZIN in obsega omogočanje opravljanja vseh zgoraj navedenih nalog. Drugi odstavek 23. člena ZIN (na katerega se sklicuje zahteva) sicer določa, da inšpektor, ki pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora naleti na fizični odpor ali tak odpor pričakuje, lahko zahteva pomoč policije. Vendar pa to ne pomeni, da kaznovalna določba druge alineje prvega odstavka 38. člena ZIN (v zvezi s 23. členom tega zakona) obsega le tista ravnanja zavezanca, ki pomenijo fizično onemogočanje opravljanja nalog inšpekcijskega nadzora oziroma ravnanja, zaradi katerih bi bila inšpektorju potrebna pomoč policije. Onemogočanje nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzora zato obsega vsa neupravičena ravnanja (in opustitve), zaradi katerih je bistveno otežen ali onemogočen nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov (prvi odstavek 2. člena ZIN). Za takšno stališče govori tudi določba drugega odstavka 12. člena ZID, ki skorajda dobesedno enako kot prvi odstavek 23. člena ZIN določa obveznost delodajalca, da omogoči nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzorstva, ne vsebuje pa določbe o pomoči policije (prekršek za kršitev te določbe z višjo predpisano globo je določen v 1. točki prvega odstavka 24. člena ZID). Pravna oseba v obravnavani zadevi niti v določenem niti v (sicer kratkem) podaljšanem roku ni izpolnila zahteve po predložitvi dokumentacije, na podlagi katere bi inšpektorica opravila nadzor nad spoštovanjem predpisov s področja delovnih razmerij. S takšnim ravnanjem je bil inšpekcijski nadzor onemogočen, kar pomeni, da opisano ravnanje izpolnjuje znake očitanega prekrška po drugi alineji prvega odstavka 38. člena ZIN.

7. Neutemeljene so navedbe zahteve za varstvo zakonitosti, da protipravnost očitanega ravnanja izključuje okoliščina, da je pravna oseba zahtevano dokumentacijo predložila 3.2.2006. Ta rok je bil (ponovno) določen po izdaji izpodbijanega plačilnega naloga 1.2.2006, ko je bil očitani prekršek že dokončan, v četrtem odstavku 38. člena ZIN pa je izrecno določeno, da se kazen (globa) za prekrške iz prvega odstavka te določbe lahko izreče večkrat. Enako velja glede okoliščine, da je bila zakonita zastopnica pravne osebe 30.1.2006 (na dan, ki je bil določen za predložitev podatkov v vabilu z dne 18.1.2006) upravičeno odsotna zaradi bolezni. Inšpektorica je iz tega razloga ob podaljšanju roka 31.1.2006 posebej zahtevala le predložitev dokumentacije, ne pa tudi prisotnosti zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca. Glede na navedeno sta prekrškovni organ in sodišče prve stopnje pravilno ocenila, da bolezen zakonite zastopnice ni upravičen razlog za opustitev predložitve zahtevanih podatkov, pri čemer ne gre spregledati, da je zavezanec pravna oseba.

8. Navedbe v sklepnem delu zahteve za varstvo zakonitosti, da niso podani subjektivni znaki očitanega prekrška, podrobneje niso obrazložene, zato jih ni mogoče preizkusiti (prvi odstavek 424. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZKP), tudi sicer pa predstavljajo izpodbijanje dejanskih zaključkov izpodbijane odločbe, kar ni razlog za vložitev tega izrednega pravnega sredstva (prvi odstavek 169. člena ZP-1).

9. V zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljana kršitev druge alineje prvega odstavka 38. člena ZIN v zvezi s 23. členom ZIN (na način iz prve alineje 62. člena ZP-1) glede na navedeno ni podana, zato je Vrhovno sodišče zahtevo vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zavrnilo kot neutemeljeno.