Jedro

Sodbo na podlagi pripoznave se lahko izpodbija zaradi kršitve procesnega zakona ali zaradi pripoznave podane v zmoti ali pod prisilo oz. zvijačo. Pritožbena navedba o zmoti se ne nanaša na sam dolg, saj ga toženka tudi v pritožbi izrecno priznava. Pritožba se nanaša le na zmoto o obliki plačila dolga, kar pa ne predstavlja pritožbeni razlog zmote o pripoznavi dolga, ki ga dopušča določilo 353. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Tožeča stranka je z izvršilnim predlogom na podlagi verodostojne listine, ki ga je vložila dne 14.8.1992, zahtevala od tožene stranke plačilo zneska 1,241.776,60 sit spp. Po ugovoru tožene stranke je tožeča stranka med pripravami za glavno obravnavo skrčila tožbeni zahtevek za znesek 12.150,00 sit. Na naroku za glavno obravnavo je tožena stranka priznala celotni tožbeni zahtevek, sodišče pa izdalo sodbo na podlagi pripoznave za glavnico 1,241.776,00 sit spp.

Tožena stranka je v pravočasni pritožbi navedla, da je bila v zmoti, ker je bila prepričana, da bo lahko dolg plačala v blagu. Nato je toženka poslala še vlogo z nalovom "odgovor tožene stranke", v katerem je navedla, da je že pričela po dogovoru s tožnico odplačevati dolg z blagom.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Prvostopno sodišče je sicer spregledalo, da je tožnica umaknila tožbo za 12.150,00 sit in je v tem obsegu izdalo sodbo brez tožbe. Vendar pa ta kršitev ne predstavlja kršitve iz 2. odst. 354. člena ZPP na katero bi moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti - tožena stranka pa je v pritožbi ne graja.

Sodbo na podlagi pripoznave se lahko izpodbija zaradi kršitve procesnega zakona ali zaradi pripoznave podane v zmoti ali pod prisilo oz. zvijačo. Pritožbena navedba o zmoti se ne nanaša na sam dolg, saj ga toženka tudi v pritožbi izrecno priznava. Pritožba se nanaša le na zmoto o obliki plačila dolga, kar pa ne predstavlja pritožbeni razlog zmote o pripoznavi dolga, ki ga dopušča določilo 353. člena ZPP.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranki nista priglasili.