Jedro

Pri presoji upravičenosti do BPP za obdolženca v kazenskem postopku ne gre za presojo upravičenosti do dodelitve zagovornika, kot je bila ta urejena z določbami ZKP. Zgolj to, da je ZBPP-B razveljavil določbe ZKP, ki so urejale obrambo obdolženca, pa tudi ne pomeni, da jih na enak način nadomeščajo določbe 24. člena ZBPP.

Z uveljavitvijo ZBPP-B je zakonodajalec namenoma izenačil pogoje za pridobitev BPP tudi za kazenski postopek. To pomeni, da možnost dodeljevanja BPP obdolžencem v kazenskem postopku, kljub posebnostim kazenskega postopka, ne sme biti drugačna od možnosti dodelitve BPP toženi stranki v pravdnem postopku.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, številka Bpp 1134/2013 z dne 11. 6. 2013, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, opr. št. Bpp 1134/2013, odločila, da se prošnja prosilke A.A. z dne 5. 6. 2013, za preiskovalni postopek pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. I Kpr 17969/2013, zavrne kot neutemeljena. Tožena stranka je pojasnila, da iz zahteve za preiskavo z dne 3. 4. 2013 izhaja, da se prosilki v predmetnem preiskovalnem postopku očita storitev kaznivega dejanja zanemarjenja otroka in surovega ravnanja po drugem odstavku 192. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), ker naj bi kot mama surovo ravnala s svojo mladoletno hčerko B.B. 2. Sklicevala se je na določbo 3. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), domnevo nedolžnosti ter dolžnost sodišča, da v dvomu vedno odloči v korist obdolženca. Prav tako morajo biti vsa odločilna dejstva, ki so obdolžencu v škodo, v kazenskem postopku ugotovljena z gotovostjo, sicer se šteje, da niso podana. Pravica do obrambe s pomočjo zagovornika je bistveni element pravice do poštenega sojenja in zagotovitev dejanske enakosti strank v kazenskem postopku, ta pravica pa je v skladu s slovensko in mednarodno zakonodajo fakultativna ali obligatorna. Določba 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin pravico do zagovornika pogojuje z interesom pravičnosti, na katerega se na abstraktni ravni opira tudi določba tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Res je, da zakonodaja tega pojma ne definira, zato je v skladu s sodno prakso pri odločanju o postavitvi zagovornika treba gledati na osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženi strokovno obrambo z zagovornikom. Eno temeljnih načel ZKP (17. člen) je načelo iskanja resnice in velja tako za sodišče, kot za policijo in državnega tožilca, preiskovalnega sodnika in velja ves čas postopka. Prav tako skladno z določbo 167. člena ZKP preiskava začne zoper določeno osebo, če obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje. Slednji glede prosilke izhaja iz prilog kazenski ovadbi, zlasti poročila vrtca Slovenske Konjice z dne 30. 11. 2011 in iz uradnega zaznamka o zbranih obvestilih od dekličine vzgojiteljice C.C. z dne 28. 12. 2011. V preiskavi se zberejo dokazi in podatki potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica, ali ustavi postopek. Kot izhaja iz zahteve za uvedbo preiskave, ODT sodišču predlaga, da v okviru preiskave o vseh okoliščinah storjenega kaznivega dejanja zasliši prosilko, pričo C.C. in predstavnico CSD Slovenske Konjice ter angažira izvedenca klinične psihologije.

3. Iz navedenega izhaja, da bo sodišče v tem preiskovalnem postopku izvedlo dokaze, ki izkazujejo določena pravno relevantna dejstva in so pomembna za nadaljnjo odločitev o teku tega postopka, zato po mnenju tožene stranke niso podane konkretne okoliščine, ki bi kazale, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imela prosilka pomoč strokovne obrambe. Je državljanka RS, ima končano srednjo poklicno šolo, poleg tega je izjavila, da je razumela česa je obdolžena. Tako je prosilka sposobna razumeti potek preiskovalnega postopka, poleg tega pa je sama, potem ko je bila poučena o svojih pravicah, na PU Celje dne 29. 2. 2012 podala obširno pisno izjavo o predmetnem dogodku. Poleg tega iz kazenske evidence z dne 28. 5. 2013 izhaja tudi, da je bila prosilka pravnomočno s sodbo z opr. št. I K 12636/2009 z dne 12. 9. 2011 že spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja po 201/I. členu KZ RS. Glede na vse omenjeno in glede na dejstvo, da iz predmetnega spisa izhaja utemeljen sum, da je prosilka storila očitano kaznivo dejanje, je tožena stranka mnenja, da strokovna pomoč zagovornika oziroma dodelitev BPP prosilki v konkretnem primeru v preiskovalnem postopku ne bi bila v skladu z načelom pravičnosti. Ker prosilka glede na navedeno ne izpolnjuje objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP, tožena stranka v nadaljevanju ni presojala, ali prosilka izpolnjuje tudi subjektivni kriterij za dodelitev BPP, ki mora biti podan skupaj s finančnim kriterijem kumulativno.

4. Tožnica odločitvi tožene stranke oporeka in vztraja, da je upravičena do BPP. Je slabega zdravstvenega stanja in ne razume kako je lahko obsojena in obdolžena tako krutih dejanje, še posebej zato, ker otroke vzgaja sama, jih vodi k zdravniku, se bojuje zanje in se zaradi obtožb sosedov na sodišču brani zaradi očitanih lahkih telesnih poškodb. Sprašuje se, kje je zaščita človekovih pravic in interesov. Vse kar se dogaja, se dogaja zgolj zaradi maščevanja, saj je bil leta 2003 njen otrok v vrtcu zaradi udarca v obraz poškodovan, kazni pa so plačevali samo oni. Kaznivega dejanja jo je obtožila ista oseba, ki je proti njej podala tudi tri lažne obtožnice v zvezi s sinom D.D. V slednjem primeru je šele izvedenec sodne medicine dokazal, da sin ni bil nikoli pretepen, ali imel poškodbe zaradi nasilja. V drugem primeru, zaradi obtožbe v zvezi s hčerko B.B., so 2008 zagrozili z odvzemom otrok. Prav tako naj bi s kuhalnico pretepala najmlajšega otroka, za kar ni sledi. Ne razume, zakaj ji ni dodeljen zagovornik in smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravnem spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

6. Tožba je utemeljena.

7. Po prvem odstavku 1. člena ZBPP je namen BPP po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Za sodno varstvo po tem zakonu se po drugem odstavku istega člena med drugim šteje tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah. Glede na prvi odstavek 7. člena ZBPP se BPP po tem zakonu lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, ki so določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Iz navedenega izhaja, da se BPP po tem zakonu dodeljuje v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, kamor zakon šteje tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah.

8. Pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, po katerem je treba pri presoji o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoje upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, je med drugim tudi to, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Zakon šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka možnost BPP zlorablja, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena).

9. Izpodbijana odločitev temelji na stališču, da glede na okoliščine konkretnega primera dodelitev BPP ni v interesu pravičnosti iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Tako stališče je zavzela tudi sodna praksa, ki pa je bila z odločitvijo v zadevah opr. št. I U 1807/2012 z dne 17. 1. 2013 in I U 1935/2012 z dne 31. 1. 2013 spremenjena. Sodišče se v obravnavanem primeru v celoti sklicuje na obrazložitev pojma pravičnosti in morala, ki izhajata iz obširne obrazložitve sodbe opr. št. I U 1807/2012 z dne 17. 1. 2013. 10. Tako iz obrazložitve sodbe I U 1807/2012 izhaja, da pravičnost in morala, na katero se nanaša tretji odstavek 24. člena ZBPP, ne moreta biti pogoj za ocenjevanje pravičnosti dodelitve BPP za obrambo obdolženega v kazenskem postopku, prav tako ne more tožena stranka načela pravičnosti iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP enačiti z "interesom pravičnosti" iz 6. člena EKČP. Tretji odstavek 6. člena EKČP določa minimalne pravice, ki jih ima obdolženi kaznivega dejanja, med drugim tudi pravico do brezplačnega zagovornika, če to zahtevajo interesi pravičnosti (točka c). Gre za interes pravičnosti, kot so ga vsebovale tudi določbe ZKP do uveljavitve sprememb ZBPP leta 2008 (Uradni list RS, št. 23/08 - v nadaljevanju ZBPP-B). Interes pravičnosti, ki je bil podlaga za postavitev zagovornika na podlagi četrtega odstavka 4. člena, tretjega odstavka 12. člena, drugega odstavka 65. člena in 71. člena ZKP (Uradni list RS, št. 32/07 - uradno prečiščeno besedilo - v nadaljevanju ZKP), je tako nalagal postavitev zagovornika po uradni dolžnosti, kadar pogojev za obvezno obrambo ni bilo, obdolženec pa si glede na svoje gmotne razmere zagovornika ni mogel plačati sam. Načelo pravičnosti in morale iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa odobritev BPP odreka. Obeh, čeprav jezikovno podobnih določb, torej ni mogoče enačiti. To pomeni, da pri presoji upravičenosti do BPP za obdolženca v kazenskem postopku ne gre za presojo upravičenosti do dodelitve zagovornika, kot je bila ta urejena s prej navedenimi določbami ZKP. Zgolj to, da je ZBPP-B razveljavil te določbe ZKP, pa tudi ne pomeni, da jih na enak način nadomeščajo določbe 24. člena ZBPP.

11. Navedeno stališče po presoji sodišča od tožene stranke zahteva, da preveri, ali prosilec v zaprošeni zadevi izpolnjuje v določbi prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP določene pogoje, kar pomeni, da tožničine prošnje za dodelitev BPP ni mogoče ocenjevati z vidika pravičnosti, na katero se nanaša pravičnost iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Iz sodbe opr. št. I U 1807/2012 z dne 17. 1. 2013 izhaja tudi stališče, da prosilec, ki zaprosi za BPP v kazenski zadevi, v kateri je obdolženec, nima zahteve, ki bi bila lahko nerazumna, ima pa lahko pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanega mu kaznivega dejanja oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje že po naravi stvari ne more biti ne nepravično ne nemoralno.

12. Prav tako sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi ne gre za primer, ko je po samem zakonu ( 8. člen ZBPP) določeno, da se BPP ne dodeli, ne ZBPP, ne ZKP, ne kakšen drug zakon pa ne določajo pogojev, ki bi pravico do BPP za osumljene, obdolžene ali obsojene v kazenskem postopku omejevali drugače od pravice do BPP, ki jo imajo tožene stranke npr. v pravdi. V 3. členu ZBPP je sicer predvidena možnost drugačne ureditve BPP prav zaradi morebitnih potreb glede na vrsto postopka, vendar zakonodajalec BPP za kazenske postopke ni uredil drugače. Nasprotno, z uveljavitvijo ZBPP-B je zakonodajalec namenoma izenačil pogoje za pridobitev BPP tudi za kazenski postopek (glej obrazložitev k 38. členu Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah ZBPP, Poročevalec Državnega zbora št. 131/07). To pomeni, da možnost dodeljevanja BPP obdolžencem v kazenskem postopku, kljub posebnostim kazenskega postopka, ne sme biti drugačna od možnosti dodelitve BPP toženi stranki v pravdnem postopku.

13. V obravnavani zadevi iz listin priloženega spisa BPP izhaja, da zadevo obravnava Center za socialno delo v Slovenskih Konjicah in da je bila tožnica zaradi kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe po 201. členu ZKP, že obsojena (pogojna obsodba v trajanju treh let z varstvenim nadzorom v trajanju dveh let). Listine izkazujejo tudi, da tožnica storitev očitanega kaznivega dejanja zanika, prav tako to izhaja iz tožbenih navedb. Izid postopka v tej zadevi bi zaradi prej navedenega podatka o pogojni obsodbi (predviden konec preizkusne dobe je 10. 10. 2014) lahko vplival na drugačno odločitev tožene stranke, v kolikor bi presojala okoliščine v zvezi z razumnostjo tožničinih pričakovanj z vidika 24. člena ZBPP, prav tako pa bi izredno pomembno vplival na položaj tožničine družine.

14. Po navedenem je tožena stranka, s tem, ko je stališče o neizpolnjevanju pogoja (razumnosti tožničinega pričakovanja) za dodelitev BPP oprla na ugotovitev, da bi bila odobritev BPP v nasprotju z načeli pravičnosti, nepravilno uporabila določbe prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, zaradi česar je ostalo neugotovljeno tudi dejansko stanje. Na podlagi te ugotovitve je sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena, zato je izpodbijano odločbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).