24. 3. 2011

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Katje Hrabar, Ankaran, in Marka Štruklja, Portorož, ki ju zastopa Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. o. o., Grosuplje, na seji 24. marca 2011

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 157. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 456/2007 z dne 6. 4. 2009 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnika izpodbijata drugi odstavek 157. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1), ki določa, da se osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Pravni interes utemeljujeta z zahtevkom za priznanje pravice do družinske pokojnine po pokojnem očetu, ki je bil s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu z dne 9. 4. 2004 razglašen za mrtvega z dnem 1. 4. 1998. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je zahtevek zavrnil z obrazložitvijo, da je pobudnica leta 2002 študij zaključila in je od 1. 12. 2002 dalje zaposlena, pobudnik pa je leta 2003 opravil poklicno maturo. V sodnem postopku sta pobudnika uveljavljala upravičenost do družinske pokojnine, in sicer pobudnica za obdobje od 1. 4. 1998 do 1. 12. 2002, pobudnik pa za obdobje od 1. 4. 1998 do septembra 2003. Sklicevala sta se na tretji odstavek 109. člena ZPIZ-1, po katerem ima pravnomočna odločba o razglasitvi zavarovanca za pogrešanega enake posledice kot smrt. Neupoštevanje datuma smrti očeta in stališče, da se vloga lahko obravnava šele od vložitve dalje oziroma največ za šest mesecev nazaj, naj bi pobudnika postavljala v neenak položaj v primerjavi s tistim, ki mu je kateri od staršev umrl in mu ni treba izpeljati postopka pred sodiščem. Izpodbijana ureditev naj bi bila neskladna z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), saj obstaja razlika, ko ti kateri od staršev umre ali pa je njegova smrt ugotovljena šele v nepravdnem postopku razglasitve pogrešanega za mrtvega, čeprav gre za enak zavarovalni primer. Za neenako obravnavanje naj ne bi bilo stvarnega razloga. Izpodbijana določba naj bi bila v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli, tudi načelom pravne varnosti, v skladu s katerim velja petletni splošni zastaralni rok. Pobudnika menita, da je drugi odstavek 157. člena ZPIZ-1 v povezavi s postopkom o razglasitvi pogrešancev za mrtve in o dokazovanju smrti iz 8. poglavja Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86, 20/88 – popr. – v nadaljevanju ZNP) protiustaven in predlagata njegovo odpravo.

2.Pobudnika sta hkrati s pobudo vložila tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbijata sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 456/2007 z dne 6. 4. 2009, ki temelji na izpodbijani določbi, ter predlagata njeno razveljavitev in vrnitev zadeve Vrhovnemu sodišču v novo odločanje. Nasprotujeta razlagi izpodbijane določbe, ker naj bi bila v nasprotju z namenom zakonodajalca in v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave.

B.

3.Temeljni namen prava socialne varnosti je varstvo posameznikov v določenih življenjskih okoliščinah, kot na primer bolezen, invalidnost, starost, starševstvo, smrt osebe, ki je preživljala družino, brezposelnost ipd. (socialni primeri), v katerih si iz različnih razlogov sami ne morejo pomagati oziroma ko je njihova pridobitna sposobnost iz različnih razlogov onemogočena oziroma bistveno zmanjšana. Že pojmovno lahko takšna zaščita sledi svojemu temeljnemu namenu le v času, ko socialni primer traja. Temu cilju je tudi namenjen izpodbijani drugi odstavek 157. člena ZPIZ-1, ki določa, da se pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.

4.Pravico otrok umrlega zavarovanca do družinske pokojnine določa 116. člen ZPIZ-1 in jo omejuje na dopolnjeno starost 15 let oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta. Če je otrok po dopolnjenem 15. letu starosti prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, ima pravico do družinske pokojnine najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti. Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo do starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine oziroma do konca šolanja, ima pravico do družinske pokojnine, dokler traja takšna nezmožnost. Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine oziroma po končanem šolanju, pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravice do svoje smrti preživljal. Iz vsebine določb ZPIZ-1 o družinski pokojnini izhaja jasen namen te pravice, to je varstvo otrok, ki jih je zavarovanec preživljal in se po njegovi smrti sami ne morejo preživljati (socialni primer). Ta namen pa je po naravi stvari mogoče uresničiti le v času, ko so zavarovančevi otroci prikrajšani za preživnino po pokojnem zavarovancu.

5.Pobudnika primerjata šestmesečni rok iz izpodbijane določbe s splošnim petletnim zastaralnim rokom in zatrjujeta, da je izpodbijana določba v nasprotju z načelom pravne varnosti. Brez ustrezne odločbe pravice iz socialnega zavarovanja ne nastanejo, tudi če so zakonski pogoji izpolnjeni (konstitutivna narava odločb). Zastaralni roki pred samim nastankom pravice že po naravi stvari ne morejo začeti teči. Poleg tega že ZPIZ-1 v drugem odstavku 5. člena določa nezastarljivost pravic iz obveznega zavarovanja. Rok šestih mesecev iz 157. člena ZPIZ-1 je torej kvečjemu prekluzivni rok uveljavljanja pravice pred pristojnimi organi in ne zastaralni rok, kot to skušata prikazati pobudnika. Glede na navedeno so očitki pobudnikov, s katerimi utemeljujeta neskladje izpodbijane določbe z načeli pravne države (2. člen Ustave), očitno neutemeljeni.

6.Izpodbijani določbi pobudnika očitata tudi neskladje z načelom enakosti pred zakonom. Splošno načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave zahteva, da zakonodajalec bistveno enake položaje ureja enako. To hkrati pomeni, da lahko različne položaje ureja različno.

7.Izpodbijana določba položaj vseh upravičencev do družinske pokojnine obravnava enako. Ob izpolnjevanju zakonskih pogojev jim omogoča pridobitev pravice po vložitvi zahteve oziroma največ šest mesecev pred njeno vložitvijo. Pobudniki ji očitajo neenakost zaradi razlike, ki nastane pred izpolnitvijo pogojev in glede na posebno ureditev postopka o razglasitvi pogrešancev za mrtve in o dokazovanju smrti po določbah ZNP.

8.S sodno odločbo o razglasitvi pogrešanca za mrtvega se ne ugotovi smrti, temveč se ustvari izpodbojna domneva, da je pogrešani mrtev od trenutka, ki se po odločbi šteje za čas smrti. Odločba torej določa pravni status osebe in ima v tem obsegu konstitutivni učinek. Pogrešanec v slovenskem pravnem redu velja za živega vse do trenutka pravnomočnosti odločbe o ugotovitvi njegove smrti (dokazovanje smrti – 93. člen ZNP in naslednji) ali o njegovi razglasitvi za mrtvega (razglasitev pogrešancev za mrtve – 82. do 92. člen ZNP), tudi če odločba za nazaj z učinkom izpodbojne domneve ugotavlja dan in lahko tudi uro njegove smrti. Kot izhaja iz navedenega, položaja pogrešanosti, ki sicer ob določenih pogojih lahko vodi v razglasitev za mrtvega po določbah ZNP, ni mogoče enačiti s položajem smrti, zato ga je zakonodajalec lahko drugače uredil. Očitki o neskladju drugega odstavka 157. člena ZPIZ-1 z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave so zato neutemeljeni.

9.Ker je pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

10.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin niso podane (2. točka izreka).

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič Predsednik