Jedro

Ko ima delavec po kolektivni pogodbi o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Ur. l. SRS, št. 18/89) prednostno pravico o zaposlitvi, ga mora obrtnik, ki nadaljuje dejavnost, na to opozoriti, in delavec ni dolžan dati posebne vloge za sklenitev delovnega razmerja.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče združenega dela v Kranju je z odločbo S ... odločilo, da je toženka dolžna s tožnico skleniti pogodbo o rednem delovnem razmerju od 1.5.1989 do 31.12.1990 in ji za to obdobje plačati redni osebni dohodek skupaj z zamudnimi obrestmi, ter ji povrniti stroške postopka v znesku 41.556,00 SIT. Po ugotovitvah sodišča je tožnica po 5. odstavku 132. člena kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki imela prednostno pravico za sklenitev delovnega razmerja, izpolnjevala pa je tudi druge pogoje za sklenitev delovnega razmerja. Toženka ni pokazala nobenega interesa, da bi tožnici ponudila zaposlitev oziroma jo seznanila s prednostno pravico pri zaposlitvi. Toženka je 31.12.1990 prenesla obratovalnico na podjetje ... d.o.o. Škofja Loka, katere lastnik je njen oče. Sodišče združenega dela Republike Slovenije je kot pritožbeno sodišče z odločbo in sklepom Sp ob reševanju pritožbe toženke odločbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo, da je bila tožnica pri toženki v delovnem razmerju od 1.5.1989 do 31.12.1990, v ostalem je odločitev sodišča prve stopnje vsebinsko ostala nespremenjena. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tudi toženkino pritožbo zoper sklep S, s katerim ji je bilo naloženo plačilo izvedenine. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvami sodišča prve stopnje in navaja, da se po uveljavljeni sodni praksi otroci obrtnika, ki nadaljujejo opravljanje obrtne dejavnosti, uvrščajo med družinske člane, s čemer morajo prevzeti tudi obveznost do delavcev obrtnika čigar obratovalnica je prenehala zaradi obrtnikove odjave.

Toženka je pravočasno vložila revizijo zoper odločbo in sklep sodišča druge stopnje, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano odločbo in sklep ter odločbo sodišča prve stopnje spremeni in zahtevek tožnice v celoti zavrne, podrejeno pa, da odločbo in sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V reviziji se ponovno sklicuje na svoje dosedanje navedbe, in ponavlja, da tožnica še sploh nima možnosti za sodno varstvo, saj ni dala nobene vloge za sklenitev delovnega razmerja. Dalje navaja, da ne gre za nasledstvo družinskega člana v obrti, ampak je prejšnja obrtnica z obrtno dejavnostjo prenehala, toženka pa je začela popolnoma na novo. Dodaja še, da J. R. opravlja težka fizična dela in vozi kombi, tožnica pa tudi prej teh del ni opravljala. Vsebinsko toženka izpodbija le odločbo, ne pa tudi sklep.

Skladno z določbami 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90), je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, zato zakon točno določa, kdaj jo je dovoljeno vložiti, zaradi katerih razlogov in v kakšnem obsegu revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodno odločbo (386. člen ZPP) - samo v izpodbijanem delu in v mejah razlogov, ki so v reviziji navedeni. Zakon izrecno določa, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. odstavek 385. člena ZPP). Sodišče to poudarja zato, ker se navedbe toženke v reviziji nanašajo tudi na dejansko stanje in ker se revizija sklicuje na razloge, ki v njej niso navedeni.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je revizijsko sodišče vezano, se revizijsko sodišče strinja z odločitvijo v izpodbijani odločbi. V času nastanka obravnavanega spora je veljala kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Uradni list SRS, št. 18/89), ki je v 5. odstavku 132. člena določala, da v primeru prenehanja obratovalnice po samostojni odjavi obrtnika, ali da obrtnik sklene delovno razmerje oziroma, če obrtnik umre, ko nadaljujejo obrtne dejavnosti zakonec ali drugi družinski član, ima delavec, ki je bil zaposlen pri takem obrtniku, prednostno pravico, da sklene pogodbo o delovnem razmerju za enaka ali podobna dela, če za njih izpolnjuje pogoje, z novim nosilcem samostojnega osebnega dela, ki nadaljuje dejavnost. V danem primeru je z obrtno dejavnostjo prenehala ..., nadaljevala pa jo je njena hči - toženka .... To izhaja iz ustreznih upravnih odločb. Sodišče je tudi ugotovilo, da tožnica izpolnjuje pogoje za delovno mesto, na katero je toženka zaposlila novega delavca. Glede na citirano določbo kolektivne pogodbe je torej imela prednostno pravico do sklenitve delovnega razmerja. Glede na revizijske navedbe, da tožnica ni dala vloge za sklenitev delovnega razmerja, revizijsko sodišče opozarja revidentko na določbo 2. odstavka 5. člena iste kolektivne pogodbe, ki je določala, da o možnosti ponovne zaposlitve mora obrtnik delavca pismeno obvestiti. Revidentka pa ne zatrjuje, da bi to storila.

Glede na obrazloženo, in ker revizijsko sodišče tudi ni ugotovilo, da bi bil podan kateri od revizijskih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je revizijo na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).