Jedro

Dokazilo o opravljeni vročitvi je vročilnica. Katera oseba v stanovanju bi lahko namesto tožencev kot nepooblaščena oseba podpisala vročilnico, pritožnika nista navedla. Nobenih drugih razlogov pa tudi ni za sklepanje, da vročevalec sodbe ni nikomur vročil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo tožene stranke z dne 7. 7. 2016 zoper zamudno sodbo XI Pg 1317/2014 z dne 18. 8. 2014. 2. Tožena stranka se je zoper sklep pritožila, uveljavljala je vse pritožbene razloge, predvsem pa bistvene kršitve določb postopka ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka vložila pritožbo po izteku pritožbenega roka. Zato jo je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo.

5. Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti v petnajstih dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v zakonu določen kakšen drug rok (prvi odstavek 333. člena ZPP). Tožena stranka je v pritožbi zoper zamudno sodbo v zvezi z zatrjevano pravočasnostjo pritožbe navedla, da se je z izpodbijano sodbo seznanila šele dne 24. 6. 2016 ob vpogledu v izvršilni spis; niti prvi toženki niti drugemu tožencu pa sodba ni bila vročena in nikoli tudi nista dobila obvestila o prispeli pošiljki. Sodišče prve stopnje je te trditve smiselno kot neutemeljene zavrnilo z ugotovitvijo, da je bila obema tožencema izpodbijana sodba vročena že 21. 8. 2014. Zato ne drži pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pritožbene trditve, da sodba toženi stranki ni bila nikoli vročena.

6. Dokazilo o opravljeni vročitvi je vročilnica (prvi odstavek 149. člena ZPP). Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Podlaga za ugotovitev, da je vročevalec vročil zamudno sodbo A. A. in B. B. na njunem naslovu K., sta podpisani vročilnici, na katerih sta prejemnika poleg lastnoročnega podpisa zapisala z besedo tudi datum prejema: enaindvajseti avgust 2014. Zmotno je pritožbeno stališče, da je tožencema kršena pravica do pritožbe, ker naj ne bi vedela, na podlagi česa je sodišče ugotovilo, da jima je bila zamudna sodba vročena. Toženca sta imela možnost vpogledati v spis, torej tudi v podpisani vročilnici za zamudno sodbo, in nato sodišču pojasniti vse ugotovljene okoliščine v zvezi s podpisanima vročilnicama, česar pa nista izkoristila.

7. Nobenih pojasnil v smeri, ki bi pri sodišču vzbudile dvom v pravilnost podatkov iz vročilnice, toženca nista navedla. Vroča se v stanovanju tistega, ki naj se mu vroči pisanje (drugi odstavek 139. člena ZPP). Katera oseba v stanovanju bi lahko namesto tožencev kot nepooblaščena oseba podpisala vročilnico, pritožnika nista navedla. S pritožbenimi trditvami, da podpisa na vročilnicah nista njuna, o čemer naj se sodišče prepriča s primerjavo podpisov na pooblastilu, tudi po stališču pritožbenega sodišča nista uspela izpodbiti resničnosti dejstev, ki izhajajo iz vročilnic o vročitvi zamudne sodbe. Ni namreč izključeno, da sta se na pooblastilu leta 2016 drugače podpisala kot leta 2014 na vročilnici. Nobenih drugih razlogov pa tudi ni za sklepanje, da vročevalec sodbe ni nikomur vročil. Zato ni mogoče slediti njunemu stališču, da sta se z zamudno sodbo seznanila šele 24. 6. 2016. Posledično pa je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju prepozne pritožbe.

8. Glede na navedeno je višje sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo zoper prvostopenjski sklep o zavrženju prepozne pritožbe zoper zamudno sodbo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških je posledica pritožbenega neuspeha tožene stranke.