Jedro

V primeru, ko je razlog za zavrnitev prošnje neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora organ pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago oziroma v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenski zadevi zoper A.A., ki se pred Okrajnim sodiščem v Mariboru vodi pod opr. št. I Kr 10768/2016. V obrazložitvi navaja, da sta tožeča stranka in B.B. dne 9. 3. 2016 zoper A.A. začeli kazenski pregon zaradi kaznivega dejanja tatvine in da je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru s sklepom št. MB-Kt/23708/2015 z dne 3. 3. 2016, kazensko ovadbo navedenih zavrglo in ker ni bil podan utemeljen sum, da je ovadena oseba storila kaznivo dejanje po prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Ugotavlja tudi, da iz spisa predmetne kazenske zadeve izhaja, da je osumljeni v zvezi s trditvami tožeče stranke, da naj bi v času od leta 2005 do 9. 12. 2015 nezakonito in brez dovoljenja oškodovancev odjemal električno energijo na merilnem mestu last tožeče stranke oziroma oškodovancev, navedel, da je lastnik polovice stanovanjskega objekta na naslovu … in da se je na ta naslov preselil dne 1. 11. 2015. Do tedaj ni imel vstavljenega električnega števca, zaradi česar so mu delavci Elektra X. d.d. namestili električni števec toka v obstoječi betonski steber na jugovzhodni strani stanovanjske hiše. Pri pregledu osumljenčevega stanovanja so policisti zaznali vidno električno napeljavo dveh električnih vodov, ki prihajata skozi zemljo iz smeri zunanjega betonskega stebra z vstavljenima dvema števcema za elektriko. Iz predloženih računov osumljenega izhaja tudi, da plačuje elektriko v višini 20,00 EUR na mesec za november in 78,40 za mesec december 2015. Iz izjave delavca, ki je zaposlen v Elektru X. d.d. in ki je pristojen za električne priklope na Šentiljski cesti v Mariboru pa izhaja, da je na pobudo oškodovancev pregledal električno porabo električne energije njihovega električnega števca in pri tem ugotovil, da ni bilo zaznati sprememb oziroma anomalij, ki bi na nakazovale na priklop koga drugega na električni števec oškodovancev o čemer sta bila slednja tudi obveščena. Zato po presoji tožene stranke prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh z nadaljevanjem kazenskega pregona zoper A.A. 2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in navaja, da je prejemnica socialne denarne pomoči, da nima nobenega premoženja ter da ima dokaze za sum kaznivega dejanja zoper soseda A.A. glede kraje električne energije. Kot dokaze prilaga položnice za plačilo električne energije ter smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na določbo 24. člena ZBPP, s katero je zakonodajalec opredelil objektivne pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči in določil, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetni izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Po tretjem odstavku 24. člena citiranega zakona se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Ob dodelitvi brezplačne pravne pomoči morajo torej biti izpolnjeni ne le materialni pogoji ampak tudi objektivni (t.i. postopkovni) pogoji iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, saj ni namen odobritve brezplačne pravne pomoči v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh.

6. Navedena pravna ureditev torej organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da opravi tudi vsebinski preizkus zadeve, čeprav le v omejenem obsegu. V primeru, ko je razlog za zavrnitev prošnje neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago oziroma v nasprotju z načeli pravičnosti in morale. V obravnavanem primeru, ko je sporna odločitev glede dodelitve brezplačne pravne pomoči v kazenski zadevi I Kr 10768/2016 Okrajnega sodišča v Mariboru, odločitev tožene stranke glede razumnosti zadeve oziroma verjetnega izgleda za uspeh temelji na relevantnih okoliščinah konkretne zadeve in konkretnih okoliščinah, ki so bile podlaga za zaključek Okrožnega državnega tožilstva, da ne obstoji utemeljen sum, da je A.A. storil očitano kaznivo dejanje. Zato je tudi po presoji sodišča zaključek tožene stranke, da tožeča stranka z nadaljevanjem kazenskega pregona zoper A.A. ne more biti uspešna, pravilen. V citirani kazenski zadevi je namreč tožeča stranka sama dne 9. 3. 2016 začela kazenski pregon zoper A.A. zaradi kaznivega dejanja tatvine, po tem, ko je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru kazensko ovadbo tožeče stranke in B.B. zoper A.A. s sklepom št. MB-Kt/23708/2015 z dne 3. 3. 2016 zavrglo. Tožeča stranka v tožbi (tako kot v kazenski ovadbi) zaključek, da gre za kaznivo dejanje, opira na račune za porabljeno električno energijo, ki so po njeni oceni previsoki, medtem ko iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja ugotovitev Elektra X. d.d., ki je na pobudo tožeče stranke pregledal porabo električne energije, da ni zaznati sprememb oziroma anomalij, ki bi nakazovale na priklop koga drugega na električni števec tožeče stranke. Navedeno pa je potrdil tudi ogled električne napeljave v stanovanju tožeče stranke in A.A.. Ker je bil 24. člen ZBPP pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja glede razumnosti zadeve uporabljen pravilno, zato tožbeni ugovor, da je tožeča stranka prejemnik denarne socialne pomoči in brez premoženja, na odločitev ne more vplivati.

7. Sodišče je upoštevaje vse navedeno ugotovilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.