Jedro

Sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim se ne posega v tožnikove pravice, obveznosti ali pravne koristi, ni sklep iz 2. oziroma 5. člena ZUS-1 in ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor, Inšpekcijske pisarne Slovenska Bistrica, št. 06122-751/2009/40 z dne 8. 11. 2011, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 0612/162/2009-9 z dne 4. 1. 2012. Tožena stranka je z navedeno odločbo odpravila 1. točko izreka izpodbijanega sklepa prvostopenjskega organa in jo nadomestila z novo 1. točko, v kateri je ugotovila, da je dne 1. 6. 2011 postala izvršljiva in se dovoljuje izvršba odločbe prvostopenjskega organa, št. 06122-751/2009/2-5201 z dne 15. 4. 2009, s katero je bilo tožniku naloženo, da v roku 6 mesecev po prejemu odločbe na svoje stroške odstrani zidan gospodarski objekt v gradnji, tlorisnih dimenzij 8,87 x 4,72 m, ki ga brez gradbenega dovoljenja gradi na tam navedenem zemljišču. V preostalem delu je tožnikovo pritožbo zavrnila. Z izpodbijanim sklepom, je prvostopenjski organ poleg odpravljene 1. točke, ki je nadomeščena z novo 1. točko v odločbi tožene stranke, odločil še, da je tožnik na lastne stroške dolžan odstraniti navedeni objekt in vzpostaviti degradirano zemljišče v prvotno stanje v roku 12 mesecev po prejemu tega sklepa, da bo po preteku tega roka izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec del, da bo o datumu izvršbe naknadno pisno obveščen, da bo o stroških izvršbe izdan poseben sklep in da pritožba ne zadrži izvedbe izvršbe.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da upoštevaje določbe 2. člena in drugega odstavka 5. člena ZUS-1 izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe, izdan na podlagi 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

3. Tožnik v pritožbi uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da s tožbo ni izpodbijal dokončnega upravnega akta. Navaja še, da je bil na njegovo zahtevo dvakrat podaljšan rok izvršitve inšpekcijske odločbe z dne 15. 4. 2009. Njegova zadnja zahteva za podaljšanje roka je bila zavržena, v zvezi s čimer je sprožil upravni spor. Glede na navedeno meni, da je sklep o dovolitvi izvršbe preuranjen.

K I. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi tožnik v upravnem sporu izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, izdan na podlagi prvega odstavka 290. in 297. člena ZUP. Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe je prvostopenjski upravni organ ugotovil, da je odločba, izdana v inšpekcijskem postopku (izvršilni naslov), postala izvršljiva in se dovoli njena izvršba (tožena stranka je s svojo odločbo popravila le datum izvršljivosti, ugotovljen z izpodbijano odločbo). Zavezancu je bilo naloženo, da mora odstraniti tam navedeni objekt v naknadnem roku dvanajstih mesecev po prejemu tega sklepa, sicer bo opravljena upravna izvršba – odstranitev nelegalno zgrajenega objekta po pooblaščenem izvajalcu del, na stroške zavezanca. O datumu upravne izvršbe bo zavezanec obveščen naknadno. Tožnik niti v tožbi niti v pritožbi ne zatrjuje, da bi bil izpodbijani sklep v neskladju z izvršilnim naslovom ali da bi naloženo obveznost že izvršil. 6. Po presoji Vrhovnega sodišča je stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi sporni sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, pravilno in skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. sklepi I Up 86/2009, I Up 67/2010, I Up 285/2010, I Up 319/2011). S tem sklepom namreč ni odločeno oziroma poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožnika. Vsebinsko odločitev o tožnikovi pravici, obveznosti oziroma pravni koristi vsebuje namreč izvršilni naslov, to je odločba gradbenega inšpektorja z dne 15. 4. 2009, s katero mu je bila naložena odstranitev gospodarskega objekta.

7. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni dopusten upravni spor, ker ne gre za nobenega izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Po tej določbi ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe pa izpodbijani sklep, s katerim se dovoljuje izvršba, ker inšpekcijski zavezanec ni sam v roku izpolnil z izvršilnim naslovom naloženih obveznosti, ne spada.

8. Ker je torej sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da navedeni akt, ki ga tožnik izpodbija z obravnavano tožbo, glede na določbe 2. člena in drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, se Vrhovno sodišče ni opredeljevalo do pritožbenih ugovorov, ki glede na navedeno za odločitev niso pravno pomembni.

9. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

K II. točki izreka:

10. Ker je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo, tožnik na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.