Jedro

Dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika dolžnika ni primeren za dokazovanje (pravilnega) plačila sodne takse kot administrativnega opravila. Kot izhaja iz več določb ZST-1, se plačilo sodne takse dokazuje le z listinskimi dokazili, torej z ustreznimi potrdili o plačilu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani – Centralni oddelek za verodostojno listino je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen, ker dolžnik ugovora ni dopolnil tako, kot mu je bilo naloženo.

2. Zoper sklep se je pravočasno po svojem pooblaščencu pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je plačilni nalog prejel dne 16. 11. 2011, sodno takso pa je plačal zakoniti zastopnik dolžnika s plačilnim nalogom BN02 na pošti, pri plačilu pa uporabil pravilno številko računa in sklic iz plačilnega naloga. Zakoniti zastopnik je odrezek (potrdilo) o plačilu žal izgubil, plačilo pa je zagotovo razvidno iz TRR sodišča, zato predlaga vpogled v TRR SI56 0110 0845 010 810 in zaslišanje zakonitega zastopnika dolžnika. Sodišče je dejansko stanje očitno napačno ugotovilo. Podredno, če bi sodišče ugotovilo, da je dolžnik sodno takso plačal napačno, dolžnik ugovarja protiustavnost ureditve tretjega odstavka 29.b člena in 61.a člena ZIZ. Po prepričanju dolžnika pravica do pravnega sredstva ne more biti pogojena s (pravilnim) plačilom sodne takse. Sploh pa v konkretni zadevi ne gre za neplačilo sodne takse, temveč kvečjemu za nepravilno plačilo, morebitno administrativno napako pa je lahko zagrešila tudi poštna delavka. Navedeno velja še toliko bolj, ker je znesek, ki ga z izvršbo neutemeljeno zahteva upnik, relativno visok. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo odstopi sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba je bila vročena upniku, vendar ta nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. V predmetni zadevi ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi sodna taksa zanj ni bila plačana, zato je sodišče prve stopnje dolžnika s plačilnim nalogom z dne 14. 11. 2011 v skladu z drugim odstavkom 61.a člena ZIZ v zvezi s 34. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) pravilno pozvalo k plačilu sodne takse, pri čemer ga je poučilo, da mora dolžni znesek 40,00 EUR vplačati na prehodni podračun sodišča ter pri plačilu obvezno uporabiti določen sklic. Prav tako ga je opozorilo, da se bo ugovor štel za umaknjen, če sodna taksa v roku po nalogu ne bo plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ter da se za nepravočasno plačilo sodne takse šteje tudi, če taksni zavezanec ne plača takse z uporabo pravilne sklicne številke.

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen, ker dolžnik ugovora ni dopolnil tako, kot mu je bilo naloženo. Dolžnik takšni ugotovitvi sodišča sicer nasprotuje z navedbo, da je sodno takso plačal zakoniti zastopnik dolžnika s plačilnim nalogom BN02 na pošti ter da je prepričan, da je pri plačilu uporabil pravilno številko računa in sklic iz plačilnega naloga. Vendar dolžnik s svojo pritožbo ne more uspeti. Dolžnik namreč niti ne trdi, da je sodno takso plačal pravočasno, torej v roku osmih dni od prejema plačilnega naloga, poleg tega pa v nadaljevanju pritožbe celo sam dopušča možnost, da taksne obveznosti ni izpolnil na pravilen način. Prav tako dolžnik kot dokaz za potrditev svojih navedb predlaga le vpogled v TRR sodišča ter zaslišanje zakonitega zastopnika dolžnika g. A. 8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje v zgoraj navedeni račun sodišča že večkrat vpogledalo, vendar plačila sodne takse za ugovor v tej zadevi na noben način ni našlo. V zvezi z dokaznim predlogom za zaslišanje zakonitega zastopnika dolžnika pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da četudi bi bile pritožbene navedbe o pravilnosti in pravočasnosti plačila dolžne sodne takse dovolj konkretne, predlagani dokaz ni primeren za dokazovanje (pravilnega) plačila sodne takse kot administrativnega opravila. Kot izhaja iz več določb ZST-1, se plačilo sodne takse dokazuje le z listinskimi dokazili, torej z ustreznimi potrdili o plačilu. Tako ZST-1 v prvem odstavku 34.a člena določa, da je treba ugovoru zoper plačilni nalog, vloženemu iz razloga, da je taksa že plačana, priložiti potrdilo o opravljenem plačilu. Prav tako je v tretjem odstavku 6. člena ZST-1 (ki določa način plačevanja in dokazovanja plačanih sodnih taks) določeno, da mora taksni zavezanec predložiti sodišču potrdilo o opravljenem plačilu, če je sodna taksa plačana brez ustrezne reference (oziroma sklicne številke); ZST-1 pa nadalje določa, da navedeno ne velja, če zakon določa obvezno uporabo reference pri plačilu sodne takse. Iz navedenega izhaja, da bi dolžnik plačilo sodne takse za ugovor, za katero ZIZ jasno določa, da jo je treba plačati z uporabo pravilne sklicne številke (oziroma reference), lahko dokazoval le z ustreznim potrdilom o plačilu (ki ga plačnik kljub izgubi lahko ponovno pridobi pri ponudniku plačilnih storitev, prek katerega je opravljeno plačilo), iz katerega bi bilo razvidno, da je bila pri plačilu navedena ustrezna sklicna številka, sicer mu potrdilo ne bi bilo v korist. 9. Neutemeljeni pa so tudi pritožbeni očitki, da sta tretji odstavek 29.b člena in 61.a člena ZIZ protiustavna ter da je kršena dolžnikova pravica do pravnega sredstva. Plačilo sodne takse (ki predstavlja obvezno dajatev, katere namen je v tem, da stranke krijejo del stroškov, ki nastanejo zaradi dela sodišča), je določeno kot procesna predpostavka za meritorno obravnavanje ugovora zoper sklep o izvršbi, ta omejitev pa ni ustavno nedopustna. Cilj ureditve, ki stranko pred vložitvijo pritožbe sili k oceni njene možnosti za uspeh in jo odvrača od vlaganja očitno neutemeljenih pritožb, je pospešitev in ekonomičnost postopka ter učinkovitost pravice do sodnega varstva. Namen predpisane obvezne uporabe sklicne številke pri plačevanju sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa je v tem, da sodišče lahko na hiter in enostaven način preveri plačilo takse in njegovo pravočasnost, kar prav tako prispeva k ekonomičnosti in pospešitvi izvršilnega postopka. Tako fizičnim kot tudi pravnim osebam s slabim premoženjskim stanjem, ki so na posledice neplačila opozorjene, pa je zagotovljena možnost taksnih oprostitev, zato ne gre za nesorazmerno oteževanje dostopa do pritožbenega sodišča. 10. Pritožba dolžnika tako ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje kot pravilen in zakonit potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).