Jedro

Iz obrazložitve izpodbijanega akta niti ni razvidno, ali tožena stranka projekta ni sprejela v sofinanciranje, ker ne izpolnjuje spodnje meje doseženega števila točk, ko je projekt še možno sofinancirati ali zaradi omejenih finančnih sredstev. Obrazložitev nadalje ne vsebuje pojasnil za izgubo točk pri posameznih (pod)merilih, torej obrazložitve ocene vsakega od teh (pod)meril, kakor tudi razlogov, zakaj so posamezni člani komisije podelili določeno število točk za posamezno (pod)merilo.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kulturo št. 6150-185/2021-3340-3 z dne 1. 4. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Povzetek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju tožena stranka), odločila, da se projekt tožeče stranke z naslovom "..." ne sprejme v sofinanciranje (I. točka izreka) in da posebni stroški niso nastali (II. točka izreka). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožena stranka objavila Redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2022, z oznako JPR-MV-2022, v Ur. l. RS, št. 172/21 z dne 29. 10. 2021 (v nadaljevanju javni razpis). Tožena stranka v obrazložitvi uvodoma povzame vsebino javnega razpisa, v nadaljevanju pa navede število točk, ki jih je strokovna komisija dodelila projektu za posamezno (pod)merilo, skupno število točk ter obrazložitev ocene projekta. Za področje Radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij (v nadaljevanju tudi področje A), kamor se uvršča projekt tožeče stranke, je strokovna komisija tožeči stranki za izpolnjevanje vseh sedmih (pod)meril dodelila 267 točk od 500 možnih točk.

2.Iz pojasnila ocene strokovne komisije izhaja, da je projekt tožeče stranke "..." želel vključiti ažurne, aktualne, relevantne novice, poglobljene zgodbe, analize, intervjuje, oddaje ter predvsem neposredne prenose vseh pomembnih aktualnih družbenopolitičnih dogodkov. Točke po (pod)merilih 4 in 5 je strokovna komisija podelila avtomatično, po (pod)merilih pod zaporedno št. 1, 2, 3, 6 in 7 pa individualno. Pri ocenjevanju so upoštevali Navodila prijaviteljem za izdelavo vloge, ki je bila objavljena na spletni strani Ministrstva za kulturo. Iz priloženih tabel so razvidne podeljene ocene glede na posamezno razpisano merilo ter skupni seštevek ocen vseh članov. Nadalje iz obrazložitve še izhaja, da imajo ustvarjalci projekta solidne reference, vendar je kakovost nekoliko omejena z majhno ekipo. Aktualnost je posebej izpostavljena in utemeljena. Enako velja za izvirnost, ki pa jo omejuje dejstvo, da ne gre za povsem nov projekt. Komunikativnost je nakazana. Tematika in način obravnave sta posredno relevantna za jezik in kulturo ter za nacionalno in kulturno identiteto, a brez podrobnejših pojasnil. Projekt poudarja prispevek k objektivni obveščenosti. Predstavljanje političnih delovanj in stališč je posebej izpostavljeno. Komisija je ugotovila, da projekt ustreza razpisnim merilom in da je dosegel 267 točk, vendar glede na zgornja pojasnila in na omejena finančna sredstva ne more predlagati sofinanciranja. Navede še, da je strokovna komisija odločala s konsenzom.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3.Tožeča stranka zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo iz vseh treh tožbenih razlogov, pri tem se opre predvsem na obrazloženost izpodbijane odločbe, za katero navaja, da ni skladna s 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Navaja še, da je obrazložitev skopa, pri tem pa ni pojasnjeno, zakaj so člani strokovne komisije podelili posamezno število točk po (pod)merilih. Nadalje tudi ni pojasnjeno, zakaj naj bi strokovna komisija odločala s konsenzom, ko pa je vsak član strokovne komisije točke podelil avtonomno in se je število posameznih točk med seboj dejansko seštelo. Tožeča stranka stranka še navaja, da naj bi bilo dejansko stanje, na podlagi katerega je upravni organ sprejel odločitev, nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno in zato napačno uporabljeno materialno pravo. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

4.Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, sodišču pa je po pozivu posredovala upravni spis.

5.Tožeča stranka je sodišču poslala še pripravljalno vlogo z dne 29. 11. 2023, v kateri je sodišču predlagala, naj izda ugodilno sodbo iz procesnih razlogov, saj tožena stranka odgovora na tožbo ni podala. V nadaljevanju ob povzemanju sodne prakse povzema navedbe, ki jih je podala že v tožbi.

O odločanju brez oprave glavne obravnave v zadevi

Sodišče je v zadevi odločilo brez oprave glavne obravnave, saj sta obe stranki izrecno podali pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujeta v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kar je v zvezi tudi s peto alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Tako je sodišče v sporu odločilo na podlagi listin strank (peta alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K I. točki izreka

7.Tožba je utemeljena.

8.Sodišče uvodoma pojasnjuje, da v upravnem sporu ni mogoče izdati zamudne sodbe (ugodilne sodbe iz procesnih razlogov, kot jo imenuje tožeča stranka) skladno s 318. členom ZPP, iz razloga, ko tožena stranka ne poda odgovora na tožbo. ZUS-1 v 63. in naslednjih členih ureja vrste sodb, ki se izdajo v upravnem sporu. Med njimi ni zamudne sodbe, ki jo pravdno sodišče sicer po omenjeni določbi 318. člena ZPP izda in z njo ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo in pod pogoji naštetimi v nadaljevanju člena. Zamudna sodba torej temelji na opustitvi zakonske dolžnosti podati odgovor na tožbo. Ta vidik ZUS-1 ureja drugače, saj v 38. členu ne določa obveznosti vložitve odgovora na tožbo. Tožena stranka mora poslati upravne spise, lahko pa izkoristi možnost in odgovori tudi na tožbo. Ker je odgovor pravica in ne dolžnost, odločitev tožene stranke, da je ne bo izkoristila, ne more imeti posledic v smislu izdaje zamudne sodbe, kot to ureja ZPP.

9.V obravnavani zadevi je predmet presoje odločba tožene stranke, s katero je sprejela v sofinanciranje projekt tožeče stranke z naslovom "...", ki ga je tožeča stranka prijavila na javni razpis. Pri tem je med strankama sporna obrazložitev izpodbijane odločbe, iz katere ni razbrati povezave med kriteriji javnega razpisa in projektom tožene stranke, tj. razlogov za sprejem odločitve in dejstvo, ali jo je mogoče preizkusiti.

10.Sodišče pojasnjuje, da je ob upoštevanju smiselne razlage ZUP presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovno-tehničnih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Odločanje na podlagi javnega razpisa skladno s stališči sodne prakse nima značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP, temveč gre za odločanje o drugi javnopravni zadevi po 4. členu ZUP. To pomeni, da se pri odločanju o taki zadevi določbe ZUP uporabljajo smiselno, kolikor konkretno področje ni urejeno s posebnim postopkom. Tudi Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK), ki predstavlja pravno podlago izpodbijane odločbe, v prvem odstavku 100. člena glede vprašanj postopkov javnega razpisa, ki jih ne ureja, napotuje na smiselno uporabo ZUP. Sodišče zato razpisne pogoje upošteva zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje tistih kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. To pa ne odvezuje tožene stranke, da svojo odločitev obrazloži, saj se le tako stranka seznani z vsemi tistimi razlogi, ki so vplivali na odločitev.

11.Skladno s prvim odstavkom 214. člena ZUP mora obrazložitev odločbe obsegati razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere se je pri tem upravni organ oprl; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Če strokovna ocena ni konkretizirana do te mere, da prijavitelju omogoča, da se seznani s konkretnimi razlogi, zaradi katerih pri ocenjevanju ni prejel vseh možnih točk, tudi ni mogoč preizkus, ali je organ pri odločanju o konkretni vlogi res uporabil v javnem razpisu predpisane kriterije. Navedenega ne spremeni niti dejstvo, da vloge prijaviteljev ocenjuje strokovna komisija. Dodeljevanje sredstev namreč ne sme biti arbitrarno, zato mora biti tudi strokovna ocena komisije oziroma njenih članov pojasnjena, saj se le tako prijavitelj seznani z načinom, kako so bila uporabljena merila, in če oceni, da je bilo pri tem kaj spregledano, kršitev uveljavi s pravnimi sredstvi.

12.Konkretno so bila merila navedena v javnem razpisu: Redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2022, z oznako JPR-MV-2022, in sicer v 8. točki - Ocenjevanje projektov. Merila so bila določena glede na področje. Merila 8.1. predstavljajo Merila za ocenjevanje programskih vsebin tiskanih medijev, radijskih in televizijskih programov in elektronskih publikacij (področje A) in Merila za ocenjevanje programskih vsebin radijskih in televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega oziroma nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa (področje B). Za področje A je bilo skupaj možnih 500 točk, za področje B pa 575 točk. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bil projekt tožeče stranke presojan glede na področje A, za katerega so bila v 8.1.2. točki določena nadaljnja (pod)merila: kakovost, izvirnost, komunikativnost in aktualnost avtorske obravnave (44 točk); pomen projekta za razvoj slovenske kulture in jezika (20 točk); pomen za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete (15 točk); pomen izvedbe v projektu predlaganih programskih vsebin za raznolik razvoj slovenske medijske krajine (10 točk); zagotavljanje večjega zaposlovanja in sklepanja pogodbenih razmerij zaposlovanja novinarjev oziroma programskih delavcev, ki medij ustvarjajo (6 točk); pomen za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti (3 točke); zagotavljanje rednega in objektivnega in uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, zlasti politične pozicije in opozicije (2 točki). Možnih je bilo 100 točk po posameznem članu strokovne komisije, tj. skupaj 500 točk.

13.Ocenjevanje projekta je temeljilo na mnenju strokovne komisije. Način ocenjevanja je bil predpisan v 8.3. točki javnega razpisa, ki določa, da vsak član strokovne komisije samostojno oceni in točkuje vsak posamezen projekt. Skupno število točk, ki jih prejme posamezen projekt, predstavlja vsoto točk, ki so jih posameznemu projektu dodelili vsi člani strokovne komisije. Če je posamezen član strokovne komisije pri določenem projektu v konfliktu interesov, projekta ne sme ocenjevati in se izloči iz ocenjevanja. V tem primeru se seštevku točk preostalih članov strokovne komisije pri vsakem posameznem razpisnem merilu prišteje povprečje tega seštevka. Strokovna komisija na podlagi doseženih točk in razpoložljivosti sredstev izdela predlog prejemnikov sredstev. Končno odločitev o odobritvi ter deležu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja posameznega projekta na podlagi predloga strokovne komisije sprejme minister. Pri tem je ugotoviti, da ni navedbe, koliko članov je štela strokovna komisija. Glede na podeljene točke je zgolj sklepati, da je bilo pet članov strokovne komisije. Sodišče pa pripominja, da je pri vsebinski presoji in ocenjevanju posameznih (pod)meril treba upoštevati, da je prisoten človeški faktor, zato je del vsake ocene določena stopnja subjektivnosti, logična posledica tega pa so lahko različne ocene posameznih ocenjevalcev pri ocenjevanju istih vlog, ki pa še ne pomenijo nezakonitost postopka.

14.Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila prijava tožeče stranke pri (pod)merilu Kakovost, izvirnost, komunikativnost in aktualnost avtorske obravnave s strani posameznih članov komisije ocenjena z naslednjim številom točk: kakovost: 3, 6, 9, 8 in 8; aktualnost: 4, 8, 11, 11 in 9; izvirnost: 3, 6, 8, 7 in 7 in komunikativnost: 3, 6, 8, 9 in 8, od skupno 44 točk. Pri naslednjem (pod)merilu Pomen projekta za razvoj slovenske kulture in jezika je bila s strani posameznih članov komisije ocenjena z naslednjim številom točk: 4, 5, 5, 6 in 7, od skupno 20 točk. Pri (pod)merilu Pomen za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete je bila s strani posameznih članov komisije ocenjena z naslednjim številom točk: 3, 3, 8, 7 in 8, od skupno 15 točk. Pri (pod)merilu Pomen izvedbe v projektu predlaganih programskih vsebin za raznolik razvoj slovenske medijske krajine je bila s strani posameznih članov komisije ocenjena z naslednjim številom točk: 10, 10, 10, 10 in 10 od skupno 10 točk. Pri (pod)merilu Zagotavljanje večjega zaposlovanja ali sklepanja pogodbenih razmerij zaposlovanja novinarjev oziroma programskih delavcev, ki medij ustvarjajo, je bila s strani posameznih članov komisije ocenjena z naslednjim številom točk: 1, 1, 1, 1 in 1, od skupno 6 točk. Pri (pod)merilu Pomen za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti je bila s strani posameznih članov komisije ocenjena z naslednjim številom točk: 1, 1, 3, 2 in 2, od skupno 3 točke. Pri (pod)merilu Zagotavljanje rednega in objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, zlasti politične pozicije in opozicije, pa je bila s strani posameznih članov komisije ocenjena z naslednjim številom točk: 1, 0, 2, 0 in 2, od skupno 2 točki. Skupni seštevek točk je bil 267 od skupno 500 točk za področje A. Iz izpodbijane odločbe še izhaja, da je strokovna komisija točke pri (pod)merilih 4 in 5 podelila avtomatično po pregledu. Individualno pa so člani strokovne komisije projekt ocenili pri (pod)merilu pod zaporedno številko 1, 2, 3, 6 in 7.

15.Sodišče ugotavlja, da obrazložitev izpodbijane odločbe obsega sedem strani, pri tem vse do predzadnje strani obrazložitve tožena stranka zgolj povzema določila iz javnega razpisa, dodatno k temu zgolj pojasni obseg razpoložljivih sredstev za vsako področje ter število točk, potrebnih za sofinanciranje projektov. Iz obrazložitve izpodbijanega akta niti ni razvidno, ali tožena stranka projekta ni sprejela v sofinanciranje, ker ne izpolnjuje spodnje meje doseženega števila točk, ko je projekt še možno sofinancirati ali zaradi omejenih finančnih sredstev, kjer si je tožena stranka skladno z javnim razpisom pridržala to možnost glede na proračunske zmožnosti (javni razpis, str. 3).

16.Obrazložitev nadalje ne vsebuje pojasnil za izgubo točk pri posameznih (pod)merilih, torej obrazložitve ocene vsakega od teh (pod)meril, kakor tudi razlogov, zakaj so posamezni člani komisije podelili določeno število točk za posamezno (pod)merilo. Merila so sicer predpisana, niso pa navedeni kriteriji in razlogi, ki so posameznega ocenjevalca privedli do tega, da je tožeči stranki podelil manjše število točk od maksimalno možnih, čeprav so se njihove ocene med seboj razlikovale. Tudi z vpogledom v upravni spis ni mogoče ugotoviti, zakaj je posamezen ocenjevalec pri posameznem kriteriju iz (pod)meril podelil manjše število točk. Obrazložitev in ocena strokovne komisije je strnjena na 6. strani izpodbijane odločbe, pri tem ni mogoče nedvoumno razbrati, h kateremu (pod)merilu spada posamezen del obrazložitvi. Uporabljeni so izrazi, ki dopuščajo različno razlago. Tožena stranka tako razlaga, da je aktualnost posebej izpostavljena in utemeljena. Enako velja za izvirnost, komunikativnost je nakazana. Pri tem razlogov, kaj pomeni "da je komunikativnost nakazana" ali "aktualnost posebej izpostavljena", tožena stranka ni nadalje pojasnila.

17.Ali nadalje "Tematika in način obravnave sta posredno relevantna za jezik in kulturo", pri čemer primarno ni jasno, h kateremu (pod)merilu spada ta obrazložitev, uporabljenih je veliko splošnih izrazov in pridevnikov, ki so nepojasnjeni v razmerju do ocenjevalcev ("posredno relevantna", "solidne reference" ipd.). Čez celotno obrazložitev je zaslediti dobesedni prepis izrazov, ki so navedeni v (pod)merilih, brez obrazložitve konkretnih ugotovitev glede izpolnjevanje pogojev, ki so navedeni v posameznem (pod)merilu. Zaradi navedenega je ugotoviti neskladje med številčno oceno in obrazložitvijo ocene, ki je z vidika standarda obrazloženosti odločbe ni mogoče preizkusiti.

18.Sodišče se opredeljuje še do navedbe tožeče stranke, da neobrazloženost izpodbijane odločbe pomeni kršitev 23. člena Ustave RS, ki ureja pravico do sodnega varstva. Pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS pomeni, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Postopek javnega razpisa je namreč specifičen tip postopka, kjer so projekti, ki so prijavljeni na javni razpis, ovrednoteni glede na v vnaprej določene kriterije v javnem razpisu. Sodišče še pripominja, da obrazložitev odločbe z navedbo razlogov, na katerih temelji sprejeta odločitev, toženi stranki narekuje tudi Ustava RS. Zahteva po obrazloženosti upravnega akta je namreč namenjena varstvu procesnih garancij iz 22. člena (enako varstvo pravic) in 23. člena (pravica do sodnega varstva) Ustave RS, saj varstva teh pravic ni mogoče zagotoviti, če odločbe ni mogoče preizkusiti. Ključni instrument za varstvo pravice do enakega obravnavanja pa je prav obrazložitev odločbe, ki mora zato biti takšna, da prijavitelju omogoča, da se seznani z vsemi razlogi, zaradi katerih na javnem razpisu ni uspel. Če teh razlogov ni, preizkus, ali je bilo prijavitelju zagotovljeno enako varstvo pravic, ni mogoč, z ustavo zagotovljeno sodno varstvo pa ne more biti učinkovito oziroma ne more opraviti svoje funkcije.

19.Na podlagi vsega navedenega sodišče ugotavlja, da izpodbijane odločbe zaradi pomanjkljivosti obrazložitve v zvezi z ocenjevanjem po zgoraj obravnavanih (pod)merilih ter glede navedbe razloga, zakaj se projekt ne sprejme v sofinanciranje ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka in tretji odstavek 27. člena ZUS-1 v zvezi s 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP).

20.Glede na ugotovljene bistvene kršitve postopka je zato sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 opravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki, da v ponovnem postopku izda novo odločbo. Pri tem je tožena stranka vezana na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1), kar pomeni, da bo morala ustrezno dopolniti obrazložitev izpodbijane odločbe, in obrazložitev utemeljiti na način, da bo razvidno, zakaj tožeča stranka v posameznem (pod)merilu ni prejela maksimalnega števila možnih točk oz. več točk od dodeljenih in ali tožena stranka projekta ni sprejela v sofinanciranje, ker ne izpolnjuje spodnje meje doseženega števila točk, ko je projekt še možno sofinancirati, zaradi omejenih finančnih sredstev ali katerega drugega razloga. Če se bo izkazalo, da v prejšnjem postopku izdelane ocene ne vsebujejo ustrezne utemeljitve, bo morala tožena stranka izvesti ponoven postopek ocenjevanja vloge tožeče stranke in odločitev tudi ustrezno obrazložiti, pri tem pa se izogniti kršitvi 22. in 23. člena Ustave RS.

K II. točki izreka

21.Tožeča stranka je v zadevi zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Čeprav se po Zakonu o odvetništvu pri odločanju o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih uporablja odvetniška tarifa, je ZUS-1 kot kasnejši in specialni zakon vprašanje ugotavljanja višine stroškov odvetniškega zastopanja v upravnem sporu, ki naj jih uspeli tožeči stranki povrne nasprotna stranka, uredil drugače kot Zakon o odvetništvu.

22.Tako je pri odmeri višine stroškov, čeprav jih je tožeča stranka priglasila na podlagi Odvetniške tarife, sodišče, ker je tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, o stroških odločilo skladno z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika je sodišče prisodilo tožeči stranki ustrezen pavšalni znesek povračila stroškov v višini 285,00 EUR, kar z 22 % DDV znaša 347,70 EUR. Zadeva je bila namreč rešena brez glavne obravnave, tožečo stranko pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik. Prisojeni znesek stroškov mora tožena stranka povrniti tožeči stranki v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

23.Sodišče dodaja, da bo plačana sodna taksa v znesku 148,00 EUR tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1 c) k tar. št. 6.1 Zakona o sodnih taksah).

-------------------------------

Tako sodbi Upravnega sodišča RS I U 918/2021 z dne 21. 9. 2023, I U 15/2022 z dne 27. 10. 2022.

Tako sodbe Upravnega sodišča RS I U 1488/2017 z dne 29. 8. 2019, I U 1162/2016 z dne 21. 3. 2017, I U 508/2016 z dne 24. 5. 2018 in druge.

Tako tudi sodba Upravnega sodišča RS I U 15/2022 z dne 27. 10. 2022.

Tako tudi sodbi Upravnega sodišča RS I U 917/2021-20, 18. 4. 2023, I U 1666/2021-17 z dne 29. 4. 2024.

Tako sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 141/2017 z dne 6. 9. 2017.

Zveza:

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 4, 214, 214/1 Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (2002) - ZUJIK - člen 100, 100/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.