Jedro

Sodišče izda začasno odredbo, kadar se z njo lahko doseže namen zavarovanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru ugodi in se predlog za začasno odredbo: B. Ć., L. ..., Š. se prepoveduje odtujitev in obremenitev 1/2 celote parcele št. ... travnik – ... m2, parcele št. ... travnik – ... m2 in parcele št. … stavba – ... m2, vse v vložku št. ... k.o. L., vse v korist upnice R. Ć.

Ta prepoved se zaznamuje v tusodni zemljiški knjigi.

Ta začasna odredba velja 30 dni, če pa bo upnica v tem času vložila zoper B.Ć. za opravičbo te začasne odredbe predlog za razdružitev solastnega premoženja, vpisanega v vložku številka ... k.o. L. pa velja za ta začasna odredba do zaključka nepravnega postopka.

Upnik mora v treh dneh po vložitvi nakazane tožbe o tem predložiti dokazilo, ker bo sicer sodišče postopek zavarovanja ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja; Dolžnik B. Ć. je dolžan v 8 dneh povrniti upnici stroške tega postopka v znesku 280,96 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, da ne bo izvršbe; zavrne. Upnica je dolžna povrniti dolžniku 307,20 EUR stroškov tega postopka v roku 8 dni, da ne bo izvršbe. Upnica je dolžna povrniti dolžniku 531,00 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Upnica je vložila začasno odredbo v kateri je navedla, da je bilo v pravdnem postopku pod opr. št. P 969/2005, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Celju z ugotovitveno pravnomočno sodbo razsojeno, da je solastnica navedenih nepremičnin do 1/2. Ker namerava sprožiti nepravdni postopek za razdružitev solastne nepremičnine in ker obstaja nevarnost po členu 270/II je predlagala izdajo začasne odredbe, da se v njeno korist na teh parcelah vknjiži prepoved odtujitve in obremenitve do 1/2. Sodišče prve stopnje je predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo in dolžniku naložilo povrnitev stroškov postopka v višini 280,96 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Na ugovor dolžnika je sodišče prve stopnje z sedaj izpodbijanim sklepom ugovor zavrnilo in v točki 2 izreka odločilo, da je dolžnik dolžan povrniti upnici 529,92 EUR nadaljnjih stroškov zavarovanja. Iz obrazložitve ugovora izhaja, da je sodišče presojalo pogoje za zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo v skladu z določili člena 272 in 273 ZIZ in na podlagi listinskih dokazov, sodbe Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 969/2005 in sklepa ter sodbe Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 634/2009 zaključilo, da je verjetnost terjatve izkazana. Ugotovilo pa je tudi, da obstaja nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, dolžnik pa z izdajo takšne začasne odredbe ne bo utrpel kakšne znatne škode.

Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in meni, da sodišče ni obrazložilo, zakaj je verjetnost terjatve izkazana. Sodišče tudi ni povedalo, kaj sploh je terjatev upnice. Takšna terjatev sploh ne obstaja. Razen tega pa meni, da tudi ostali pogoji za izdajo začasne odredbe ne obstajajo, saj je namen začasne odredbe zavarovanje bodoče izvršbe. Na podlagi ugotovitvene sodbe pa bi lahko upnica takoj vložila zemljiškoknjižni predlog in dosegla vknjižbo lastninske pravice. Če bi upnica hotela zavarovati svoje pravice bi na podlagi pravnomočne ugotovitvene sodbe vložila zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice. Zato meni, da pogoji za izdajo začasne odredbe niso bili izpolnjeni in predlaga, da sodišče ugodi pritožbi in razveljavi sklep, upnici pa naloži, da mu povrne stroške tega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Ne držijo sicer pritožničine navedbe o tem, da sodišče ni obrazložilo upničene terjatve (oz. predloga) oz. da je namen začasne odredbe le v zavarovanju bodoče izvršbe, saj lahko sodišče izda tudi ureditveno-regulacijsko začasno odredbo. Upnica je v predlogu navedla, da bo vložila predlog za razdružitev solastnega premoženja, sodišče prve stopnje pa je v sklepu zadostno obrazložilo, zakaj šteje, da obstaja njen zahtevek.

Iz upničinega predloga izhaja, da predlaga začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve (270 in 271 člen ZIZ) s trditvijo, da bo sprožila nepravdni postopek za razdružitev solastnega premoženja. V tožbenih navedbah je upnica zatrjevala, da je bilo z pravnomočno sodbo že odločeno, da je 1/2 solastnica (na originalen način pridobljenega) vseh treh nepremičnin. Sodišče prve stopnje se s tem dejstvom ni ukvarjalo, oziroma je z njim le obrazložilo verjetnost terjatve, kar pa je napačno in je s tem napravilo napačen materialnopravni zaključek. Pritožnik pravilno opozarja, da ima upnica o tem, da je solastnica do 1/2 že pravnomočno sodbo in da bi se lahko vknjižila v zemljiško knjigo kot lastnica. Sodišče izda začasno odredbo kadar se na drug način ne more doseči zavarovanja in sicer kadar se lahko le z začasno odredbo doseže namen zavarovanja (ZIZ čl. 270, 272). Upnica pa sama v predlogu zatrjuje, da razpolaga s pravnomočno sodbo, na podlagi katere bi se lahko že vknjižila kot solastnica svoje 1/2. Zato sklicevanje na to, da dolžniku ne bo nastala nobena škoda, ni pomembno.

Začasna odredba pomeni sredstvo zavarovanja, ali pa ureditev razmerja (regulacijska začasna odredba). Le kadar upnik izkaže, da je nevarnost, da ne bo mogel izterjati svojega zahtevka mu da sodišče pravno varnost v obliki zavarovanja z začasno odredbo. Upnica zahteva zavarovanje s prepovedjo obremenitve in odtujitve svoje polovice nepremičnine z navedbo, da jo lahko dolžnik obremeni ali odtuji, pri tem pa pozablja, da bi lahko z zemljiškoknjižnim predlogom za vknjižbo lastninske pravice na sebe na podlagi pravnomočne sodbe le-to preprečila. Lastninsko pravico je pridobila na originalen način, kar ni sporno. Zato po mnenju pritožbenega sodišča ne obstajajo pogoji za zavarovanje njenega predloga za razdružitev solastnega premoženja.

Sodišče bi lahko ob pravilni uporabi določbe 270. (enako 272.) člena ZIZ izdalo začasno odredbo le kadar upnica ne bi imela pogojev za vknjižbo lastninske pravice. Šele takrat bi lahko uspešno zatrjevala, da obstaja nevarnost oziroma bi lahko sodišče ugotavljalo druge pogoje. Zaradi napačne uporabe materialnega prava, določbe 270. (272.) člena ZIZ je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se dolžnikovemu ugovoru ugodi, sklep o izdani začasni odredbi pa spremeni tako, da se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne. Iz tega razloga je bilo potrebno razveljaviti tudi stroškovno odločitev. Upnica pa je dolžna povrniti dolžniku stroške, ki jih je priglasil v ugovoru in in glede na vrednost, ki jo je določilo sodišče prve stopnje (kar se ne izpodbija).

Dolžnik je s pritožbo uspel, prav tako je bil njegov ugovor utemeljen, zato mu je upnica dolžna povrniti stroške postopka. Pritožbeno sodišče mu od priglašenih stroškov zaradi neobrazloženosti ni priznalo stroškov po tar.št. 6002 OdvT.