Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep II Cp 833/94

ECLI:SI:VSLJ:1994:II.CP.833.94 Civilni oddelek

motenje posesti rok za vložitev tožbe
Višje sodišče v Ljubljani
3. november 1994

Povzetek

Sodišče druge stopnje je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ki je zavrglo tožbo tožnika za ugotovitev mirne soposesti, ker je bila vložena po preteku 30 dni od dneva, ko se je izvedelo za motenje. Tožnik je trdil, da je sodišče napačno ocenilo dejansko stanje in da ni upoštevalo njegovih dokazov, vendar je sodišče druge stopnje potrdilo, da je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje in da pritožnik ni predložil novih dokazov v skladu z zakonskimi določbami. Sodišče je ugotovilo, da razlika v pravni kvalifikaciji zavrženja tožbe ne predstavlja bistvene kršitve procesnih pravil.
  • Iztek materialnega roka za vložitev tožbeSodišče obravnava vprašanje, ali je bila tožba vložena znotraj zakonskega roka, kar je ključno za njeno obravnavo.
  • Ugotovitev dejanskega stanjaSodišče presoja, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in ocenilo dokaze, ki so bili predloženi.
  • Pravica do predlaganja dokazovObravnava se vprašanje, ali je tožnik imel pravico predlagati nove dokaze v pritožbi.
  • Bistvena kršitev določb Zakona o pravdnem postopkuSodišče presoja, ali je prišlo do bistvene kršitve procesnih pravil pri zavrženju tožbe.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v skladu s stališčem sodne prakse (posvetovanje sodnikov civilnega oddelka VSH z dne 26. in 27.11.1985), čeprav gre v resnici za iztek materialnega roka in bi jo bilo potrebno zavrniti (77. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih). Ta razlika pa ne predstavlja bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku in je - glede na posledice - praviloma tudi milejša za tožnika.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo za ugotovitev mirne soposesti zato, ker je bila vložena po preteku 30 dni od dneva, ko se je izvedelo za motenje in za storilca.

Proti temu sklepu se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožil tožnik, ki predlaga razveljavitev sklepa.

Navaja, da so toženci do njega sovražno razpoloženi in ga preganjajo zaradi obnovljenega kozolca. Sodišču očita, da je verjelo le tožencem in pričam ter dokazom, ki so jih predlagali, ni pa verjelo njemu in njegovemu sinu in ni zaslišalo predlagane priče. Tudi z ogledom bi bilo mogoče ugotoviti pravo dejansko stanje, zlasti tudi, kdaj se je ograja delala in ali jo je tožnik takoj opazil, oziroma, če se z njegovega doma ali dvorišča vidi ograja. Tožnik trdi, da ni videl tožencev, ko so delali ograjo, temveč le postavljeno ograjo in to 26.6.1993. Za resničnost svoje izpovedi lahko predlaga še druge priče. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku dovolj popolno in pravilno ugoovilo dejansko stanje in izvedene dokaze pravilno ocenilo. Drugo in tretje toženi ter zaslišani priči A. J. in R. M. so nedvomno izpovedali, da so delali ograjo v petek, 18.6.1993, kar se ujema tudi z opisom nadaljnjih dogodkov in vsemi listinami, ki so jih predložili in ki te dogodke potrjujejo. Zato tudi sodišče druge stopnje ne dvomi v dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, ki je tudi morebitna drugačna izpovedba priče J. S. ne bi mogla omajati. K razjasnitvi dejanskega stanja ne bi prispeval niti v pritožbi predlagani ogled spornega kraja, saj bi s tem sodišče lahko neposredno zaznalo dejstva o tem, kje sporna ograja stoji in kakšna je, ne pa, kdaj je bila postavljena. Okoliščina, ali se ograja vidi s tožnikovega doma ali ne, je povsem brez pomena ob tožnikovi izpovedbi, da gre poleti običajno vsak dan po poti ob sporni ograji.

Pritožbenih navedb o tem, da bi tožnik lahko predlagal še druge priče, sodišče druge stopnje ni upoštevalo, kajti vse dokaze je treba predlagati že v tožbi (186. člen Zakona o pravdnem postopku) oziroma do konca postopka pred sodiščem prve stopnje. Izjemoma jih sme pritožnik navesti še v pritožbi, če v njej navaja nova dejstva (352. člen Zakona o pravdnem postopku), še kasnejše navajanje pa je v nasprotju z načelom procesne ekonomije.

Ker torej pritožbeni razlogi niso podani in ker sodišče druge stopnje ni našlo nobenih razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je po določilu 2. točke 380. člena Zakona o pravdnem postopku potrdilo izpodbijani sklep. Pri tem ni prezrlo dejstva, da je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo v skladu s stališčem sodne prakse (posvetovanje sodnikov civilnega oddelka VSH z dne 26.in 27.11.1985), čeprav gre v resnici za iztek materialnega roka in bi jo bilo potrebno zavrniti (77. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih). Ta razlika pa ne predstavlja bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku in je - glede na posledice - praviloma tudi milejša za tožnika.

Sodišče druge stopnje, ki je zavrnilo pritožbo, je po določilu prvega odstavka 154. in 166. člena Zakona o pravdnem postopku hkrati zavrnilo tudi zahtevek za povrnitev pritožbenih stroškov, saj tožnik s pritožbo ni uspel. Določila Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS št. 55/92) in Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ št. 6/80, 20/80, 36/90 in RS št. 4/91) so uporabljena na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I), v povezavi s 1. členom Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS št. 33/91-I do 45/I/94).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia