Jedro

Delavec, ki svoje odsotnosti z dela v zvezi z zatrjevano boleznijo ne opraviči z ustreznimi bolniškimi listi, niti ne predloži drugih dokazov, iz katerih bi prepričljivo izhajalo, da zaradi bolezni v določenem obdobju za delo dejansko ni bil zmožen, izostane z dela neopravičeno.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je stroškovno zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 9.4.1997 in 7.5.1997 o prenehanju delovnega razmerja tožnici z 10.3.1997, na reintegracijo in reparacijo, ker je ugotovilo, da sta zaradi neopravičene odsotnosti z dela zaporedoma pet delovnih dni, odločitvi delodajalca zakoniti.

Citirano sodbo izpodbija tožnica. Pooblaščenec tožnice uveljavlja razlog nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava s predlogom na spremembo v smeri ugoditve zahtevku oz. podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožnica sama pa v laični pritožbi povdarja, da bo razkrila vso resnico. Zataknilo naj bi se 28.2.1997, ko ji je zdravniška komisija zaključila bolniški stalež, čeprav dejansko ni bila zmožna za delo, kar naj bi bilo le del načrta, misleč, da ne bo tako močna, da bi se rešila. Od nje so zahtevali stalež, čeprav so vedeli, da ga ne more prinesti, ker v to nikogar ne more prisiliti, sama pa si ga ne more napisati. Ne ve, če ima še sploh kakšen smisel, da bi se trudila, zdaj ko je vse končano, ve pa le to, da ji ostaja bolezen.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko odločilno vplivalo na zakonitost izpodbijane zavrnilne sodne odločbe. Ob dejanskih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča, da je od 10.3.1993 izostala z dela, da izostankov ni opravičila z ustreznimi bolniškimi listi o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni in da se na delo od navedenega dne do izdaje prvostopenjske odločbe 9.4.1997 ni vrnila, sta izpodbijani odločbi tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja, tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilni in zakoniti.

Izpolnjeni so pogoji za zakonito prenehanje delovnega razmerja po 6. tč. 1. odst. 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93; v nadaljevanju ZDR), po kateri delavcu preneha delovno razmerje s prvim dnem odsotnosti z dela, če je bil neopravičeno odsoten z dela zaporedoma pet delovnih dni in se na delo ni vrnil. Uveljavljana pritožbena razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava, ki ju pooblaščenca v pritožbi sploh ne obrazlagata, nista podana, niti v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni prišlo do kršitev iz 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90; v nadaljevanju ZPP), na katere je v pritožbenem postopku potrebno paziti po uradni dolžnosti.

Tožničine laične pritožbene navedbe, da bolniških listov oz. potrdila o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni za sporne dneve ni mogla predložiti, ker v izdajo le teh nikogar ni mogla prisiliti, sama pa si jih tudi ni mogla napisati, le še potrjujejo pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja o njeni odsotnosti z dela, ki ni opravičena in je nesporno trajala dalj kot pet zaporednih delovnih dni. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju niti navedbe, da za delo v spornih dnevih ni bila zmožna in da naj bi zaključen bolniški stalež pomenil le izpeljavo načrta za prenehanje delovnega razmerja, za razsojo zadeve ne morejo biti odločilne. Tožnica je imela možnost uveljavljati varstvo pravic v posebnem postopku, v kolikor je menila, da so ji bile zaradi zaključenega bolniškega staleža kršene pravice iz naslova začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, niti ni v tem delovnopravnem sporu predložila dokazov, iz katerih bi prepričljivo izhajalo, da v spornem obdobju iz zdravstvenih razlogov za delo ne bi bila zmožna.

Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo, s katero je sodišče prve stopnje utemeljeno in zakonito zavrnilo tožbeni zahtevek na razvelavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja tožnici ter posledično uveljavljano reintegracijo in reparacijo.