Jedro

Ker pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni presodilo nevedb v pritožbi, ki bi lahko bile odločilnega pomena, je s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po prvem odstavku 354. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 375. člena ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z obravnavano sodbo zavrnilo kot neutemeljen zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna vrniti štipendijo v znesku 420.050,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe s tem, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki odmerjene stroške postopka.

Drugostopenjsko sodišče je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka vložila pravočasno revizijo, v kateri je vsebinsko uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbene navedbe, kljub temu, da so bile te konkretne in obrazložene. Poleg tega tudi ni navedlo, na podlagi katerega materialnega predpisa je njen zahtevek zavrnilo, saj citiran člen kolektivne pogodbe v sporni zadevi ni uporabljiv. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Ob reševanju revizije je revizijsko sodišče ugotovilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP, ki jo uveljavlja revizija in ki je ravizijski razlog po 2. točki prvega odstavka 385. člena ZPP. Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka je po njem podana, če je sodišče uporabilo nepravilno kakšno določbo ZPP, pa je to vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.

Pri preizkusu izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče ugotovilo, da sodba dejansko nima presojenih navedb pritožbe glede očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka in da sodišče tudi ni presojalo pritožbenih navedb glede zmotne ugotovitve dejanskega stanja, v mejah razlogov, ki jih je navajala v pritožbi tožeča stranka, in kar bi lahko bilo odločilnega pomena (prvi odstavek 375. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče ni glede ugotovitve dejanskega stanja zavzelo stališča do nobene pritožbene navedbe, čeprav jih je tožeča stranka izrecno poudarila in katere sodišče sicer tudi samo ocenjuje kot take, da bi z njimi lahko bila utemeljena njegova sodba. Zato bi bilo po mnenju revizijskega sodišča nujno, da bi pritožbeno sodišče, ne samo navajalo svoje zaključke, ampak tudi zavzelo stališče in presodilo pritožbene navedbe, tako v zvezi z očitanimi bistvenimi kršitvami pravdnega postopka kot tudi v zvezi z očitkom zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Šele s tem bi zadostilo zahtevam o vodenju pravdnega postopka in tudi omogočilo, da bi njegovo sodbo bilo mogoče preizkusiti.

Ker pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni presodilo nevedb v pritožbi, ki bi lahko bile odločilnega pomena, je s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po prvem odstavku 354. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 375. člena ZPP. Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 394. člena ZPP sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.

Pri ponovnem odločanju pa se bo sodišče moralo opredeliti tudi glede uporabe materialnega prava, saj iz izpodbijane sodbe ni razvidno, kateri predpis je uporabilo (365. člen ZPP). V izpodbijani sodbi citirano določilo kolektivne pogodbe za odločanje o sporu iz štipendijske pogodbe ni uporabljivo, saj govori o izobraževanju delavcev. Delavci pa so po kolektivni pogodbi zaposleni za določen ali nedoločen čas (tudi študentje in učenci na praksi), ne pa tudi štipendisti.

O stroških je revizijsko sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 166. člena ZPP.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).