Jedro

Upnik pridobi procesno legitimacijo za vodenje tujega spora za pridobitev lastninske pravice v pravdnem postopku šele, če najprej vloži predlog za izvršbo na nepremičnino. Te procesne legitimacije na vložitev ugotovitvene tožbe v smislu 181. člena ZPP upnik nima, če hkrati ne vloži tudi predloga za izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: „Dolžniku G., matična številka ...., se prepoveduje odtujitev in obremenitev nepremičnine parc. št. 2269/2, vpisane pri vl. št. 2394, k.o. T. Okrajnega sodišča v Ljubljani.

V zemljiški knjigi, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, se pri nepremičnini parc. št. 2269/2, k.o. T., vpisani k vl. št. 2394 zaznamuje prepoved obremenitve in odtujitve v korist upnikov B. S..

Ta začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočnosti odločitve v pravdnem postopku, ki bo tekel med upnikom in dolžnikom glede vpisa lastninske pravice na nepremičnini, parc. št. 2269/2, k.o. T. Upnika morata v 30 dneh od prejema začasne odredbe vložiti tožbo na vpis lastninske pravice zoper dolžnika, sicer ta odredba preneha veljati.“ zavrnilo.

Zoper navedeni sklep sta upnika vložila po svojih pooblaščencih pravočasno pritožbo ter predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Uveljavljata pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje si napačno razlaga 5. odstavek 168. člena ZIZ. Upnika bosta lahko le s tožbo dosegla vpis lastninske pravice na kupca in po vpisu kupca kot lastnika v zemljiško knjigo predlagala tudi izvršbo na to nepremičnino. Tožbo po 5. odstavku 168. člena lahko upnik vloži tudi brez napotitvenega sklepa izvršilnega sodišča. Zato je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da mora upnik že pred vložitvijo tožbe po 5. odstavku 168. člena ZIZ predlagati izvršbo na nepremičnino in da lahko vloži tožbo šele, potem ko ga sodišče v izvršilnem postopku na to pozove s sklepom. Seveda lahko upnik vloži predlog za izvršbo tudi pred vpisom dolžnika kot lastnika, vendar sodišče ne bo izdalo sklepa o izvršbi, ampak bo počakalo na pravnomočnost vpisa lastninske pravice dolžnika kot lastnika v zemljiško knjigo. Vrstni red postopka je torej v dispoziciji upnika.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita in se v izogib ponavljanju višje sodišče v celoti sklicuje na pravilno obrazložitev sklepa sodišča prve stopnje. Tudi po mnenju višjega sodišča upnik zaenkrat ni izkazal verjetnosti terjatve kot ene od predpostavk za izdajo začasne odredbe po 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Upnik namreč procesno legitimacijo za vodenje tujega spora za pridobitev lastninske pravice v pravdnem postopku pridobi šele, če najprej vloži predlog za izvršbo na nepremičnino. Te procesne legitimacije na vložitev ugotovitvene tožbe v smislu 181. člena Zakona o pravdnem postopku (ZIZ) upnik nima, če hkrati ne vloži tudi predloga za izvršbo. Predlog za izvršbo na nepremičnini dolžnika, ki v zemljiški knjigi nanj ni vpisana, skupaj s trditvijo, da je dolžnik izvenknjižni zemljiški lastnik pomeni procesno predpostavko upnika, da se v pravdnem postopku lahko legitimira kot nosilec pravice za vodenje tujega spora oziroma da ima pravni interes za pravno zaščito. Terjatev upnika nasproti dolžniku še ni dokaz njegove potrebe, da se bo poplačal prav iz te nepremičnine dolžnika in da bo uvedel vse pravne postopke, da to doseže. Pravni interes obstoji šele takrat, ko vloži predlog za izvršbo prav na tej nepremičnini in s tem začne izvršilni postopek. Upnik torej šele z vložitvijo predloga za izvršbo na prav tej nepremičnini lahko postane nosilec pravic za vodenje tujega spora (prim. tudi Komentar k 142. členu starega Zakona o izvršilnem postopku, dr. B. S.). Vrstni red postopka torej ni v dispoziciji upnika. Upnik mora vložiti predlog za izvršbo v skladu s 5. in 6. odstavkom 168. člena ZIZ in hkrati tožbo, ter bo izvršilno sodišče prekinilo izvršilni postopek v primeru, da bo upnik izkazal, da s tožbo zahteva vpis lastninske pravice na dolžnika in postopek nadaljevalo po pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na dolžnika v zemljiško knjigo.

Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti, je le-to pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ).