Jedro

Dedinja pa je pritožbo vložila več kot dve leti po vročitvi ji izpodbijanega sklepa o dedovanju. V posledici navedenega je sodišče druge stopnje pritožbo dedinje kot prepozno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, kaj spada v zapuščino po zapustniku (točka I. izreka) ter odločilo, da se uvede dedovanje na podlagi oporoke, po kateri dedujeta zapustnikova izvenzakonska partnerica A. A. in hči B. B., sin C. C. pa deduje nujni delež ter se zapuščina razdeli v skladu z na zapuščinski obravnavi dne 11. 7. 2016 sklenjenim dednim dogovorom, ki je povzet v izrek sklepa o dedovanju in sicer v točkah I., II. in III. (pod točko III izreka).

2. Zoper ta sklep vlaga pritožbo dedinja A. A. (v nadaljevanju dedinja), v kateri podrobno opisuje dogajanja po izdaji sklepa o dedovanju ter navaja, da se z zapustnikovim sinom C. C. ne razumeta, da pa je bil že v času življenja zapustnika zaradi kaznivih dejanj dedno nevreden, sicer pa ima svoj nujni delež in ga tudi koristi. Zaradi njega je ves čas pod pritiskom in se zdravi ter ima zdravstvene težave. Zapisnik je podpisala pod vplivom pomirjeval in neprisebna, saj C. C. ni upravičen do plačila zahtevanega zneska.

3. Dedič C. C. v odgovoru na pritožbo le tej v celoti nasprotuje in predlaga, da se jo kot neutemeljeno in prepozno zavrže. 4. Pritožba je prepozna.

5. Določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so bile uporabljene na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju odločilo o zapuščini po pokojnem D. D., ki je napravil oporoko, po kateri sta dedovali pokojnikova izvenzakonska partnerica in pokojnikova hči, sin pa je priglasil nujni delež. Na zapuščinski obravnavi 11. 7. 2016 so bili prisotni vsi dediči. Dediči so oporoko priznali in hkrati sklenili dedni dogovor o delitvi zapuščine, ki ga je sodišče vneslo v izpodbijani sklep o dedovanju.

7. Sklep o dedovanju so sprejeli vsi dediči, dedinja, ki se sedaj pritožuje ga je sprejela dne 1. 9. 2016, istega dne ga je prejela tudi dedinja B. B., dedič pa 16. 9. 2016. 8. V sklepu o dedovanju so bili dediči opozorjeni, da lahko pritožbo vložijo v 15 dneh od vročitve sklepa, dedinja pa je pritožbo vložila priporočeno po pošti dne 23. 5. 2019, torej več kot dve leti po vročitvi ji izpodbijanega sklepa o dedovanju.

9. V posledici navedenega je sodišče druge stopnje pritožbo dedinje A. A. kot prepozno zavrglo. Odločitev temelji na določbi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 346. in drugim odstavkom 343. člena ZPP.

10. Sodišče druge stopnje ob navedenem še pojasnjuje, kaj pomeni dedni dogovor, ki ga sklenejo dediči pred sodiščem. Gre za dogovor o delitvi dediščine, ki ima enake učinke kot sodna poravnava (306. člen ZPP). Dogovor o delitvi dediščine je v dispoziciji strank. V obravnavanem primeru je bil sklenjen pred zapuščinskim sodiščem, zato ima moč sodne poravnave in ga je moč razveljaviti le s tožbo.1 To pa pomeni, da dediči dednega dogovora ne morejo razveljaviti s pritožbo zoper sklep o dedovanju, v katerega je dedni dogovor povzet (tretji odstavek 214. člena ZD), temveč le s tožbo na razveljavitev po pravilih, ki veljajo za izpodbijanje sodne poravnave (392. člen ZPP).

11. O stroških pritožbenega postopka ni bilo odločeno, saj le ti niso bili priglašeni.

1 Dr. Vesna Rijavec, Dedovanje, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1999, stran 154-158.