Jedro

Toženec je bil zakoniti zastopnik družbe in je bil vešč sklepanja pogodb. Sklicevanje, da prejetih dokumentov ni v celoti prebral in da mu je bila med njimi poroštvena izjava podtaknjena, ob tem, da sama kreditna pogodba, ki jo je podpisoval kot zakoniti zastopnik, predvideva njegovo poroštvo, ne more biti upoštevno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 144300/2013 z dne 16. 9. 2013 v 1. in 3. točki izreka tako, da je tožencu naložilo plačilo zneska 286.368,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 9. 2013 dalje ter izvršilne stroške v višini 44,00 EUR. V presežku, za obresti od zneska 286.368,62 EUR od 17. 7. 2013 do 12. 9. 2013, je sodišče sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožencu je naložilo, da je dolžan tožnici povrniti nadaljnje pravdne stroške v višini 4.201,00 EUR.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženec iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov, s predlogom, da višje sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Ponovno zatrjuje, da ni bil seznanjen z dejstvom, da istočasno s podpisom kreditnih pogodb podpisuje tudi poroštvene izjave. Te mu niso bile izročene in se je z njimi seznanil šele, ko je družba W. d. o. o., zaprosila banko za reprogram posameznega kredita. Ker vse štiri poroštvene izjave zajemajo zgolj golo zavezo, ne vsebujejo pa vseh bistvenih modelitet obveznosti glavnega dolžnika, ne izpolnjujejo pogoja pisnosti in so nične. Poroštvenim izjavam torej manjka identifikacija obveznosti glavnega dolžnika, zato je napačen zaključek sodišča, da izpolnjujejo pogoje iz 1013. do 1016. člena OZ. Tožeča stranka ni podala trditev glede izpolnitve pogoja pisnosti poroštvenih izjav, temveč je zgolj navedla, da je bil toženec seznanjen z vsebino kreditnih pogodb. Prav tako tožeča stranka ni zatrjevala, da bi bile sklenjene kreditne pogodbe priloge podpisanih poroštvenih izjav, temveč je to sodišče ugotavljalo samo mimo trditvene podlage strank. S tem je kršilo 2. člen ZPP. Izvedeni dokazi pomanjkljive trditvene podlage ne morejo nadomestiti, o čemer ima sodna praksa jasno stališče. 3. Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Očitane procesne kršitve razpravnega načela iz 7. v zvezi z 212. členom ZPP sodišče ni zagrešilo. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 28. 7. 2014 zatrdila, da je toženec z vsebino poroštvenih izjav bil seznanjen, saj jih je podpisal, hkrati pa je prejel tudi pogodbe, kar izrecno izhaja iz zapisa 2. točke poroštvenih izjav, v katerih je potrdil seznanjenost z obveznostjo dolžnika po pogodbah, katerih kopija mu je bila izročena. Na podlagi te trditvene podlage in ugovora toženca, da poroštvene izjave ne ustrezajo obličnostnim zahtevam, saj v njih ni navedena vsebina obveznosti, za katero porok jamči, je sodišče v nadaljevanju izvajalo listinske dokaze z vpogledom v poroštvene izjave in se do njih v sodbi tudi opredelilo. S tem ni izvajalo dokaza mimo trditev strank, še manj pa prekoračilo tožbenega zahtevka, kot smiselno uveljavlja toženec, ko sodišču očita tudi kršitev 2. člena ZPP.

6. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje iz 22. in 23. točke sodbe in se v izogib ponavljanju nanje v celoti sklicuje. Toženec je bil zakoniti zastopnik družbe W. d. o. o., in je bil vešč sklepanja pogodb. Sklicevanje, da prejetih dokumentov ni v celoti prebral in da mu je bila med njimi poroštvena izjava podtaknjena, ob tem, da sama kreditna pogodba, ki jo je podpisoval kot zakoniti zastopnik, predvideva njegovo poroštvo, ne more biti upoštevno. Če je res ravnal tako malomarno, kot zatrjuje, mora zato sam nositi posledice.

7. Po vpogledu v poroštvene izjave tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da te v celoti izpolnjujejo pogoj obličnosti iz 1013. člena OZ. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, iz njih izhaja, da se nanašajo na kritje obveznosti po točno določeni kreditni pogodbi, pri čemer je toženec kot porok v izjavah potrdil, da je seznanjen z obveznostmi dolžnika do banke po posamični pogodbi, da je prejel kopijo pogodbe ter da jamči za pravilno, pravočasno in celotno izpolnitev obveznosti po pogodbi ob zapadlosti. Hkrati iz poroštvenih izjav izhaja, da je bila kreditna pogodba priloga posamične poroštvene izjave. Pavšalno pritožbeno zatrjevanje, da poroštvene izjave ne izpolnjujejo obličnostne zahteve, saj ne vsebujejo elementov identifikacije same obveznosti, glede na navedeno ni na mestu.

8. Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako tudi ne tisti, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 353. člena ZPP.