Jedro

Pritrditi je pritožbi, da je obramba za ugotavljanje obdolženkine prištevnosti po nesreči dokazni predlog za postavitev izvedenca nevropsihiatrične stroke utemeljevala s potrebno stopnjo verjetnosti, ki jo je gradila prevdsem na izpovedih tam naključno prisotnih prič Z. K., ki je (zapisnik na list. št. 70) izpovedal, da je bila obdolženka v glavo ″bela″ in neodzivna, prepričan pa je bil tudi, da naj ne bi bila alkoholizirana, medtem ko je G. D. obdolženkino stanje opisal na način, kot da je bila šokirana. Po drugi strani pa je dokazni postopek pokazal, da poslujoča policista K. in M. nista povsem obvladala obdolženkinega početja na kraju samem, zaradi česar je na kraj bila poklicana druga policijska patrulja, v kateri je bil tudi T. S. (zapisnik na list. št. 55), ki pa je opravil celo vklenitev obdolženke, ki naj bi na kraju samem vpila, jokala, vlekla policiste za uniformo, celo naj bi blodila in izgledala naj bi, kot da ni tam, normalno pa je bilo z njo mogoče kontaktirati le tu in tam. Izpovedi slednje priče, čeprav je bila zaslišana, pa prvo sodišče, ko je presojalo utemeljitev tega dokaznega predloga, ni ocenjevalo, čeprav sta o obdolženkini neodzivnosti podobno izpovedovala tudi priči K. in D..

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva prvostopnemu sodišču v ponovljen postopek.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo spoznalo obdolženko za odgovorno storitve treh prekrškov in sicer pod točko I/1) prekrška po petem odstavku člena 37 ZPrCP, pod točko I/2) prekrška po dvanajstem odstavku člena 107 ZPrCP, pod točko I/3) pa prekrška po prvem odstavku člena 22 ZJRM-1. Za vsak prekršek posebej je obdolženki določilo sankcijo, nato pa ji na podlagi določbe člena 27 ZP-1 izreklo enotno sankcijo in sicer enotno globo v znesku 1.320,00 EUR in pa stransko sankcijo 18 (osemnajst) kazenskih točk (KT) za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije B. Za prekršek pod točko I/3) je obdolženki določilo opomin, oprostilo pa jo je plačila stroškov postopka. Pod točko II), ki pritožbeno ni problematiziran, je postopek o prekršku zoper obdolženko zaradi prekrška po drugem odstavku člena 7 ZJRM-1 na podlagi 5. točke prvega odstavka člena 136 ZP-1 ustavilo in v tem delu s stroški postopka obremenilo proračun.

2. S tako odločitvijo se obdolženka ne strinja in v pravočasno vloženi pritožbi po svojem zagovorniku uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, uveljavlja pa tudi pritožbeni razlog zaradi kršitve zakona in predlaga, da se sodba razveljavi in vrne zadeva prvemu sodišču v ponovljen postopek.

3. V skladu s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča RS, opr. št. Su 678/2018 z dne 26. 3. 2018 o prenosu pristojnosti v določenem številu prekrškovnih zadev na podlagi člena 105.a Zakona o sodiščih (ZS) je v predmetni zadevi o pritožbi odločalo Višje sodišče v Celju.

4. Pritožba je utemeljena.

5. S pritožbenim navedbami, da je prvo sodišče neutemeljeno zavrnilo predlagani dokaz z izvedencem, ki naj bi ugotovil stanje obdolženke takoj po nezgodi, kar je ključno za ugotavljanje njene prištevnosti, pritožba uveljavlja pritožbeni razlog kršitev pravice do obrambe (prvi odstavek člena 90 v zvezi z drugim odstavkom člena 155 ZP-1), istočasno pa z očitkom, naperjenim na nepravilno dokazno oceno vseh, v tem delu izvedenih dokazov, uveljavlja tudi nepopolno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z obdolženkino odgovornostjo glede prekrškov pod točko I/2) in I/3) izreka izpodbijane sodbe. Trdi, da zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedena nevropsihiatra temelji izključno na nepravilni dokazni oceni izpovedi prič, ki so v sorodstveni povezavi z obdolženko in katerim sodišče iz tega razloga ni sledilo, pa tudi izpovedi obeh prič Z. K. in G. D., ki obdolženko do tega dogodka sploh nista poznala in sta oba izpovedala o obdolženkini prizadetosti neposredno po nezgodi. V nasprotju z izpovedbami slednjih pa je nekritično sledilo izpovedbama obeh policistov K. G. in D. M., ki sta pod bremenom grdega ravnanja z obdolženko v dani situaciji izpovedala nasprotno, čeprav za kaj takega nista usposobljena.

6. Prvo sodišče je zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca nevropsihiatrične stroke sicer obširno obrazložilo. Postavilo se je na stališče, da tudi izpovedbi G. D. in Z. K. ne vzbujata suma, da bi bila obdolženkina prištevnost v času dogodka zmanjšana ali pa povsem izključena. Zavrnitev dokaznega predloga je utemeljilo s prepričljivostjo izpovedb poslujočih policistov K. in M., ki sta bila skladna glede zaznanega suma, da je bila obdolženka alkoholizirana, ni pa bila poškodovana, ker je zavrnila vsakršen predlog za zdravniško pomoč, kar je ocenjevalo tudi v povezavi z obvestilom Urgentne kirurške ambulante SB Izola z dne 24. 2. 2017, ki je bilo spisano pet dni po nesreči, saj obdolženka pred tem ni iskala zdravstvene pomoči in se je ob obisku ambulante tega dne že počutila bolje, kar pa se po oceni prvega sodišča sklada tudi z ugotovitvijo, da za obdolženko njeni najožji družinski člani niso poiskali zdravniške pomoči po nezgodi in pred tem datumom.

7. Prav ima pritožba, da je kriterij za presojo, ali je bil konkretnemu obdolžencu v postopku o prekršku zagotovljen pošten postopek, jamstvo enakega varstva pravic iz člena 22 v povezavi s členom 29 Ustave, ki vsakomur, ki je obdolžen storitve tudi prekrška, ob popolni enakopravnosti zagotavlja izvajanje dokazov v njegovo korist. To pa sicer ne pomeni, da je dolžno sodišče izvesti prav vsak dokaz, ki ga obramba predlaga, vendar pa mora ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz takrat, če je predlagan dokaz materialno ali procesno pravno relevanten in če sta njegov obstoj in pravna relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti1. Sodišče mora torej glede na načelo proste presoje dokazov in glede na obdolženčevo pravico do materialne obrambe kritično presojati, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost, na obrambi pa je, da obstoj in pravno relevantnost predlagane dokaza utemelji s potrebno stopnjo verjetnosti, pri čemer pa mora sodišče v dvomu vsak dokazni predlog v korist obdolženca izvesti, razen če je očitno, da dokaz ne more biti uspešen2. 8. Pritrditi je pritožbi, da je obramba za ugotavljanje obdolženkine prištevnosti po nesreči dokazni predlog za postavitev izvedenca nevropsihiatrične stroke utemeljevala s potrebno stopnjo verjetnosti, ki jo je gradila prevdsem na izpovedih tam naključno prisotnih prič Z. K., ki je (zapisnik na list. št. 70) izpovedal, da je bila obdolženka v glavo ″bela″ in neodzivna, prepričan pa je bil tudi, da naj ne bi bila alkoholizirana, medtem ko je G. D. obdolženkino stanje opisal na način, kot da je bila šokirana. Po drugi strani pa je dokazni postopek pokazal, da poslujoča policista K. in M. nista povsem obvladala obdolženkinega početja na kraju samem, zaradi česar je na kraj bila poklicana druga policijska patrulja, v kateri je bil tudi T. S. (zapisnik na list. št. 55), ki pa je opravil celo vklenitev obdolženke, ki naj bi na kraju samem vpila, jokala, vlekla policiste za uniformo, celo naj bi blodila in izgledala naj bi, kot da ni tam, normalno pa je bilo z njo mogoče kontaktirati le tu in tam. Izpovedi slednje priče, čeprav je bila zaslišana, pa prvo sodišče, ko je presojalo utemeljitev tega dokaznega predloga, ni ocenjevalo, čeprav sta o obdolženkini neodzivnosti podobno izpovedovala tudi priči K. in D.. Tako pomanjkljiva dokazna ocena vseh, v tem delu izvedenih dokazov glede obdolženkine odgovornosti, zlasti pa ob upoštevanju zadostne utemeljitve pravne relevantnosti in potrebne stopnje verjetnosti, da je s strani obrambe predlagan dokaz lahko obdolženki v korist, pa je narekovala ugoditev pritožbi in na podlagi zakonskih pooblastil iz osmega odstavka člena 163 ZP-1 zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v ponovljen postopek, saj bo glede na naravo stvari in okoliščine primera prvostopno sodišče lažje dopolnilo izveden dokazni postopek in nato odločilo o obdolženkini odgovornosti.

9. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče znova presojati utemeljenost dokaznega predloga za postavitev izvedenca ustrezne stroke, ki bo moral pojasniti, ali je bila glede na izpoved zaslišanih prič in zagovor obdolženke ter glede na njeno obstoječo zdravstveno dokumentacijo njena prištevnost neposredno po nesreči zmanjšana oz. celo povsem izključena. Po pridobitvi tega dokaza, s katerim bo moralo seznaniti obrambo, pa bo po potrebi moralo ponoviti vse že doslej izvedene dokaze in nato vestno pretehtati prav vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi in na podlagi kritične presoje ugotoviti, ali je očitek predlagatelja v obdolžilnem predlogu o storitvi očitanih prekrškov obdolženki utemeljen ali ne.

1 Primerjaj sodbo VS RS opr. št. IV Ips 45/2007 z dne 5. 6. 2008 2 Primerjaj odločbo US RS št. U-p-34/93 in št. U-p-13/94 z dne 8. 6. 1995