Jedro

Kot je sicer pravilno izpostavilo prvostopenjsko sodišče v razlogih izpodbijane sodbe, se v skladu z določbo prvega odstavka 87. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), denarna kazen izvrši na zaporni način šele, ko se je ne da prisilno izterjati. Doslej pa je sodišče denarno kazen zoper obsojenega B. Š. poskusilo izterjati le z izvršbo na njegove premičnine, a neuspešno.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijano sodbo je okrožna sodnica prvostopenjskega sodišča na podlagi šestega odstavka 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) razsodila, da se stranska denarna kazen v višini 120 dnevnih zneskov po 50,00 EUR, torej skupno 6.000,00 EUR, ki je bila obsojenemu B. Š. izrečena s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 24. 9. 2014, opr. št. I K 56961/2011, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 9. 6. 2015, opr. št. II Kp 56961/2011, ki je postala pravnomočna 12. 6. 2015, ki je obsojenec v postavljenem roku ni plačal in se je ne da niti prisilno izterjati, spremeni v kazen zapora v trajanju 60 dni.

2. Zoper sodbo sta se pravočasno pritožila obsojenec in njegov zagovornik. Uveljavljata pritožbena razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter kršitve kazenskega zakona. Predlagata, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se obsojencu stranska denarna kazen ne spremeni v kazen zapora oziroma da se sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, obsojenec pa dodatno še prosi, da se mu odobri obročno plačilo denarne kazni.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Po proučitvi podatkov kazenskega spisa in izpodbijane sodbe v smislu pritožbenih navedb obeh pritožnikov, sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožbenim navedbam ni moč odreči utemeljenosti, in sicer, da utegne biti dejansko stanje v obravnavani zadevi nepopolno in v posledici tega tudi zmotno ugotovljeno, zaradi česar je sprejeta sodba prvostopenjskega sodišča vsaj preuranjena (373. člen ZKP).

5. Kot je sicer pravilno izpostavilo prvostopenjsko sodišče v razlogih izpodbijane sodbe, se v skladu z določbo prvega odstavka 87. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), denarna kazen izvrši na zaporni način šele, ko se je ne da prisilno izterjati. Doslej pa je sodišče denarno kazen zoper obsojenega B. Š. poskusilo izterjati le z izvršbo na njegove premičnine, a neuspešno, kot izhaja iz sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 12. 10. 2017, opr. št. I 276/2015. 6. Kot pa izhaja iz prilog, ki jih je obsojenčev zagovornik priložil pritožbi (B2 do B7), je obsojeni B. Š. od 11. 1. 2016 edini družbenik v družbi H., d. o. o., ..., z poslovnim deležem 7.500,00 EUR. Družba ima odprt transakcijski račun pri ...., njeno poslovanje pa izkazujejo priloženi podatki iz bilance stanja na dan 31. 12. 2017. 7. Po določbi 30. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je eno izmed sredstev izvršbe za poplačilo denarne terjatve, ki ga sme dovoliti sodišče, tudi prodaja deleža družbenika in prenos sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet. Po prvem odstavku 165. člena ZIZ se opravi izvršba na delež družbenika z zaznambo sklepa o izvršbi, prodajo deleža in poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo.

8. Glede na navedeno gre pritrditi pritožnikoma, da sodišče prve stopnje pred svojo pritožbeno izpodbijano presojo, še ni izkoristilo vse z zakonom dane možnosti za prisilno izterjavo stranske denarne kazni in je zato sprejeta odločitev o izvršitvi denarne kazni na zaporni način vsaj preuranjena.

9. V novem postopku bo zato sodišče prve stopnje skušalo stransko denarno kazen izterjati z izvršbo na obsojenčev poslovni delež pri družbi H., d. o. o., oziroma na obsojenčeve prihodke na transakcijskem računu in šele, če bo tudi ta neuspešna, postopati po prvem odstavku 87. člena KZ-1.