8. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata 20. februarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 109/2004 z dne 8. 3. 2005 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. II P 433/94 z dne 1. 10. 2003 se v delu, ki se nanaša na odločitev o zakonskih zamudnih obrestih od prisojenih glavnic, sprejme v obravnavo.

2.V preostalem delu se ustavna pritožba zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče je v pravdnem postopku ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice in pritožniku (v pravdi tožencu) naložilo plačilo najemnine in plačilo 407.810,50 SIT z najemno pogodbo dogovorjenih stroškov v zvezi z najeto stanovanjsko hišo z zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne terjatve do plačila. Zavrnilo pa je pritožnikov pobotni ugovor, ker je ocenilo, da pogoji za pobot niso podani. Višje sodišče je pritožbi pritožnika ugodilo le v delu, ki se nanaša na plačilo najemnine, medtem ko je njegovo pritožbo v delu, ki se nanaša na plačilo 407.810,50 SIT stroškov z obrestmi in na odločitev o zavrnitvi pobotnega ugovora, zavrnilo in v tem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo.

2.Pritožnik izpodbija odločitev sodišč v delu, v katerem mu je naloženo plačilo stroškov v zvezi z najeto hišo z zamudnimi obrestmi, in v delu, v katerem sta sodišči zavrnili njegov pobotni ugovor. Višjemu sodišču očita, da je kršilo njegovo pravico do pritožbe. To naj bi storilo, ker naj bi se ne opredelilo do njegove pritožbene navedbe o tem, da prvostopenjsko sodišče ni uporabilo določbe 376. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 – OZ). Pojasnjuje, da ta določba prepoveduje tek obresti, ko te dosežejo glavnico, zato je vprašanje njene uporabe bistvenega pomena za njegov pravni položaj. Tako bi po njegovem izračunu v primeru, če bi obresti prenehale teči 31. 12. 2001, ko je prenehal veljati Zakon o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. – ZOR), te tedaj znašale 2.508.187 SIT, medtem ko znašajo brez te omejitve na dan vročitve drugostopenjske sodbe 4.845.710 SIT. Opozarja, da bi bilo moralo sodišče v primeru, če njegove navedbe ni štelo za bistveno, to v obrazložitvi pojasniti. Iz razlogov izpodbijane sodbe po njegovem mnenju ni mogoče sklepati, da jo je sodišče vzelo na znanje in tudi ne, da se je nanjo (vsaj implicitno) odzvalo. Pravico do enakega varstva pravic pa naj bi sodišči kršili s tem, ko naj bi zaradi nedopustno široke interpretacije 286. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) njegov dokazni predlog zavrnili kot prepozen. Predlagani dokaz naj bi bil pomemben za oceno pravnega razmerja med strankama, za katerega naj bi pritožnik v pravdi trdil, da je nično, in za presojo pobotnega ugovora.

B.

3.Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od prisojenih glavnic (skupaj 407.810,50 SIT), sprejel v obravnavo. O njeni utemeljenosti bo odločalo Ustavno sodišče, ki bo presodilo, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene pritožnikove človekove pravice oziroma temeljne svoboščine (1. točka izreka). Zadevo bo obravnavalo absolutno prednostno.

4.Pritožnik izpodbija tudi odločitev o glavnici in o pobotnem ugovoru. Sodiščema očita, da sta z zavrnitvijo dokaznega predloga s potrdilom z dne 7. 7. 1993 kršili 22. člen Ustave. V zvezi s tem očitkom je treba upoštevati, da se lahko po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev ne pomeni samo formalnega izčrpanja (tj. vložitve pravnega sredstva), temveč pomeni tudi materialno izčrpanje (tj. vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih rednih in izrednih pravnih sredstvih). Iz pritožnikove pritožbe je sicer razvidno, da se je v njej (pri utemeljevanju očitkov o nepravilni uporabi materialnega prava in nepravilni ugotovitvi dejanskega stanja) na ta listinski dokaz skliceval. Vendar v pritožbi ni trdil, da je sodišče ta dokaz nedopustno zavrnilo. Ker pritožnik očitane kršitve v sodnem postopku ni uveljavljal, to pomeni, da materialno ni izčrpal pravnih sredstev. Zato te kršitve ne more uveljavljati v postopku z ustavno pritožbo. Glede na to je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 54. člena in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Ker senat dela ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem v tem delu niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba v tem delu ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić

20. 4. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. iz Ž. na seji 20. aprila 2007

sklenilo:

1.Postopek odločanja o ustavni pritožbi zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 109/2004 z dne 8. 3. 2005 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. II P 433/94 z dne 1. 10. 2003 se ustavi.

2.Nasprotna udeleženka iz pravde sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik je vložil ustavno pritožbo zoper sodbo, navedeno v izreku. Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-915/05 z dne 8. 3. 2007 ustavno pritožbo v delu, ki se nanaša na odločitev o zakonskih zamudnih obrestih od prisojenih glavnic, sprejel v obravnavo.

2.Pritožnik je Ustavno sodišče 6. 4. 2007 pisno obvestil, da ustavno pritožbo umika. Zato je Ustavno sodišče postopek odločanja o njej ustavilo (1. točka izreka).

3.Nasprotna udeleženka iz pravde, B. B., v svojem odgovoru na ustavno pritožbo med drugim predlaga, naj Ustavno sodišče pritožniku naloži povrnitev vseh stroškov tega postopka. V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS). Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, teh pa nasprotna udeleženka ne navaja. Ustavno sodišče je zato o predlogu za povrnitev stroškov odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 6. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj