Jedro

Ladjar je od prevzema do izročitve odgovoren za vsako poškodbo tovora, ki ga je sprejel za prevoz (domneva ladjarjeve odgovornosti). Odgovornosti za škodo se lahko razbremeni, če dokaže, da je škoda nastala zaradi skrite napake tovora. Navedeno pomeni, da je trditveno in dokazno breme razbremenitve odškodninske odgovornosti na ladjarju.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožena stranka je bila na prvi stopnji obsojena na plačilo 50.675,53 EUR s pripadki, ker je kot ladjar s Kitajske prepeljala 140.000 vreč riža, v Luki Koper pa se je izkazalo, da je del tovora plesniv in poškodovan. Njen prispevek k temu je bil ocenjen na 40 %.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 5/2012 z dne 7. 5. 2012 dopustilo revizijo glede vprašanja: „Glede katerih vzrokov za nastanek poškodbe blaga se lahko ladjar razbremeni odgovornosti v okviru določb 537. člena in 8. točke prvega odstavka 540. člena Pomorskega zakonika (v nadaljevanju PZ)? “

4. Na podlagi navedenega sklepa je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Vrhovnemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek.

5. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila.

6. Po določbi drugega odstavka 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

Relevantno dejansko stanje

7. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili naslednja pravno odločilna dejstva: - tožena stranka (kot ladjar) je na podlagi Pogodbe o prevozu žita z dne 4. 4. 2003 (priloga B3) opravila ladijski prevoz 140.000 vreč riža iz kitajskih pristanišč Dailan in Zhangjagang v Luki Koper. Prejemnik blaga je bila družba B. A.G., Švica(1); - tožena stranka je za prevzeti tovor izdala štiri nakladnice. Vse so bile izdane čiste, brez pripomb; - v Luki Koper se je izkazalo, da je 16.325 vreč plesnivih, 4.973 vreč pa umazanih, razsutih oziroma manjkajočih(2), kar je prejemnik tovora družba B. A.G., Švica oziroma zanjo C. d.o.o., ladjarju s protestoma z dne 4. 6. 2003 in 13. 6. 2003 tudi ugovarjal (prilogi A6); - (samo) riž iz pristanišča Dailan je imel notranje inherentne napake (previsoka vlažnost); - sodišče ni ugotovilo, da bi bila ventilacija med transportom za ves riž enaka oziroma da bi tožena stranka z rižem iz pristanišča Dailan ravnala enako kot z rižem iz pristanišča Zhangjagang.

Revizijske navedbe

8. Tožena stranka se v reviziji skladno z dopuščenim revizijskim vprašanjem sicer osredotoči na skrite napake blaga (inherenca riža) in s tem v zvezi sodiščema nižjih stopenj očita, da sta zmotno uporabili določbo 8. točke prvega odstavka 540. člena PZ. Trdi, da sodišči zaradi napačnega razumevanja „predpostavljene krivde“ toženi stranki nista dopustili dokazovati, da škoda izvira iz skritih napak riža. Kljub temu pa se osrednji revizijski očitek nanaša na nepravilno uporabo slovenskih standardov, s katerim skuša tožena stranka izpodbiti ugotovitev o plesnivosti oziroma neuporabnosti riža za človeško prehrano.

9. Odločitve o vprašanju razbremenitve ladjarjeve odgovornosti po 537. členu PZ tožena stranka v reviziji konkretizirano ne izpodbija, zato se Vrhovno sodišče v tem delu v presojo dopuščenega vprašanja ni spustilo.

Razlog za zavrnitev revizije

10. Sodišči nižjih stopenj sta upoštevaje pravočasno predložen ugovor prejemnika blaga ladjarju pravilno izhajali iz domneve, da je škoda nastala v času, ko je bilo blago pod nadzorom ladjarja. Dokler ladjar ne dokaže nasprotno, velja, da je bilo stanje tovora v trenutku izročitve takšno, kot je opredeljeno v ugovoru (četrti odstavek 526. člena PZ), to je, da je bilo 16.325 vreč plesnivih. Breme dokazovanja, da riž ob izročitvi prejemniku ni bil plesniv, je bilo na ladjarju.

11. Tožeča stranka je v postopku pred prvostopenjskim sodiščem trdila, da „plesnivi, umazani in drugače pokvarjeni riž ni bil primeren za človeško porabo“. V dokaz svojih trditev je predložila Poročilo o izvidu analize živil Zavoda za zdravstveno varstvo Koper (priloga A8) in Poročilo o izvršenih analizah (priloga A9).

Nasprotno je tožena stranka trdila (predpravdno izvedensko mnenje T. M. je del trditvene podlage tožene stranke), da je riž, upoštevaje standarde Zavoda za prehrano in tehnologijo (IFST(3)), sprejemljiv za človeško prehrano. Konkretnih trditev o tem, kakšni naj bi bili slovenski standardi, tožena stranka ni navedla.

12. Revizijske navedbe, da so meritve Zavoda za zdravstveno varstvo Koper o domnevni plesnivosti temeljile na napačni uporabi slovenskih standardov in s tem povezano grajanje zavrnitve predloga tožene stranke za dopolnitev izvedenskega mnenja dr. Lešnika, pomenijo uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Glede tega revizijskega razloga pa revizija ni bila dopuščena.

13. Na podlagi dopuščenega vprašanja bi bilo mogoče dejanske ugotovitve sodišč nižjih stopenj izpodbiti zgolj tako, da bi revident uveljavljal, da je že v postopku pred sodiščem prve stopnje navajal kašen razlog, ki bi ga razbremenil odgovornosti za povzročeno škodo, pa ga sodišči nižjih stopenj nista obravnavali zaradi napačnega materialnopravnega pogleda na rešitev tega spora.

14. Sodišči sta v zvezi z zatrjevano plesnivostjo riža pravilno uporabili materialno pravo in toženi stranki omogočili dokazovanje njenih trditev, da riž ni bil plesniv in je bil kot tak primeren za človeško porabo. Na podlagi izvedenih dokazov pa sta, nasprotno od zatrjevanj tožene stranke, sprejeli zaključek, da je bil riž plesniv. Ker torej uveljavljana procesna kršitev ne temelji na zmotni uporabi materialnega prava, tožena stranka s tem revizijskim očitkom ne more uspeti.

15. Skladno z določbo 535. člena PZ je ladjar od prevzema do izročitve odgovoren za vsako poškodbo tovora, ki ga je sprejel za prevoz (domneva ladjarjeve odgovornosti). Ladjar se odgovornosti za škodo lahko razbremeni, če dokaže, da je škoda nastala zaradi skrite napake tovora (8. točka prvega odstavka 540. člena PZ). Navedeno pomeni, da je trditveno in dokazno breme razbremenitve odškodninske odgovornosti na ladjarju, kar sta pravilno upoštevali tudi sodišči nižjih stopenj.

16. Revident sodiščema nižjih stopenj neutemeljeno očita, da mu nista omogočili izpodbijati domneve odgovornosti za škodo, ker mu nista dopustili dokazovati, da škoda izvira iz lastnih oziroma skritih napak riža. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi na predlog tožene stranke izvedlo vse predlagane dokaze, postavilo je izvedenca, F., ter vpogledalo v predpravdno izvedensko mnenje T. M. (dokazni sklep list. št. 71). Da bi tožena stranka s tem v zvezi predlagala še kakšne dokaze, ki bi jih nižji sodišči zavrnili ali pa enostavno prezrli, v reviziji ne trdi. Zaključek sodišča prve stopnje, ki mu je pritrdilo tudi drugostopenjsko sodišče, da je škoda nastala (tudi) zaradi lastnih napak riža (previsoka vlažnost), sodi v sfero ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga z revizijo ni mogoče izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP).

17. Ostale revizijske navedbe, to je navedbe v zvezi s količino odvzetega vzorca in nepredložitvijo podatkov o uničenju in plačilu uničenega riža, se nanašajo na vprašanje obsega/višine škode. Ker to presega domet dopuščenega vprašanja, jih Vrhovno sodišče ni presojalo.

18. Vrhovno sodišče je zato r evizijo na podlagi 378. člen ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

Stroški revizijskega postopka

19. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP. Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, mora sama kriti stroške revizijskega postopka.

Op. št. (1): Tožeča stranka je družbi B. A.G., Švica, iz naslova zavarovanja za pomorski tovor, izplačala odškodnino v višini 150.000 USD. S plačilom odškodnine so do višine izplačanega zneska na tožečo stranko prešle vse zavarovančeve pravice nasproti toženi stranki, ki je odgovorna za nastalo škodo; Op. št. (2): Glede umazanih, razsutih in manjkajočih vreč med strankama ni bilo spora.

Op. št. (3): The Institute of Food Science & Technology.