Jedro

Za odločitev v sporni zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali B.B. plačuje preživnino za otroka. Kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje, tožnica ni dokazala, da B.B. ne plačuje preživnine. V primeru neplačevanja preživnine bi namreč tožnica glede na tretji odstavek 6. člena ZSVarPre morala uveljavljati nadomestilo preživnine iz javnega jamstvenega in preživninskega sklada.

Iz pritožbenih navedb izhaja, da izvršba zoper B.B. naj ne bi bila uspešna, ker ni možno določiti predmeta in sredstva izvršbe in da bi bila lahko tožnica deležna ponovnega nasilja in groženj. Navedeno pa nikakor ni utemeljen razlog, zaradi katerega tožnica v primeru, da B.B. ne plačuje preživnine, ne bi postopala po določbah ZJSRS, torej predlagala izvršbe. Kot je bilo že omenjeno, je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Pri tem je bistveno, da morajo upravičene osebe uveljavljati pravice do denarnih prejemkov tudi po drugih predpisih, saj si s tem same zagotovijo sredstva za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Šele, če si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati, so upravičeni do denarne socialne pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 10. 11. 2020 in da se odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 7. 1. 2020 v delu, ki se nanaša na priznanje denarne socialne pomoči spremeni tako, da se tožnici prizna pravica do denarne socialne pomoči v višjem znesku. Nadalje je odločilo, da tožnica krije sama svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da iz naslova preživnine dejansko ne prejema prihodkov v višini 150,00 EUR mesečno. B.B. namreč ne plačuje preživnine za otroka C.C. v višini 150,00 EUR. Je namreč brez premoženja in izvaja psihično ter fizično nasilje nad tožnico. Vložitev izvršbe zoper njega bi bila že vnaprej neuspešna, saj ni možno določiti predmeta in sredstva izvršbe. V kolikor bi tožnica eventuelno vložila predlog za izvršbo zoper B.B., bi bila lahko deležna ponovnega nasilja in groženj. Zaradi navedenega med prihodke ni mogoče šteti preživnine v višini 150,00 EUR mesečno, kar vse je poznano Centru za socialno delo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi oziroma izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 10. 11. 2020, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 7. 1. 2020. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ (CSD) tožnici in otrokoma priznal pravico do denarne socialne pomoči za čas od 1. 1. 2020 do 30. 4. 2020 v višini 527,77 EUR. Priznal je tudi pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

6. V zadevi je sporno, ali je tožnica upravičena do višjega zneska denarne socialne pomoči. 7. Pravna podlaga za odločanje v konkretni zadevi je podana v določbah Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre)2 in v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS)3. Kot je to določeno v drugem členu ZSVarPre je socialna pomoč socialnovarstveni prejemek namenjen tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Z denarno socialno pomočjo se upravičencu do nje, za čas prebivanja v Republiki Sloveniji, zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Šteje se, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, s katerimi razpolaga po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom (prvi in drugi odstavek 4. člena ZSVarPre). Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu, ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (tretji odstavek 6. člena ZSVarPre).

8. Za odločitev v sporni zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali B.B. plačuje preživnino za otroka. Kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje, tožnica ni dokazala, da B.B. ne plačuje preživnine. V primeru neplačevanja preživnine bi namreč tožnica glede na tretji odstavek 6. člena ZSVarPre morala uveljavljati nadomestilo preživnine iz javnega jamstvenega in preživninskega sklada. V 21.a členu Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju: ZJSRS)4 je določeno, kdo ima pravico do nadomestila preživnine, v 21.b členu pa, da se šteje, da preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, če preživnina ni plačana zaporedoma tri mesece ali če jo preživninski zavezanec plačuje neredno. Otroku pripada pravica do nadomestila preživnine iz javnega sklada, če je postopek izvršbe po predpisih, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, neuspešno zaključen ali če postopek izvršbe traja več kot 3 mesece.

9. Iz pritožbenih navedb izhaja, da izvršba zoper B.B. naj ne bi bila uspešna, ker ni možno določiti predmeta in sredstva izvršbe in da bi bila lahko tožnica deležna ponovnega nasilja in groženj. Navedeno pa nikakor ni utemeljen razlog, zaradi katerega tožnica v primeru, da B.B. ne plačuje preživnine, ne bi postopala po določbah ZJSRS, torej predlagala izvršbe. Kot je bilo že omenjeno, je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Pri tem je bistveno, da morajo upravičene osebe uveljavljati pravice do denarnih prejemkov tudi po drugih predpisih, saj si s tem same zagotovijo sredstva za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Šele, če si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati, so upravičeni do denarne socialne pomoči. 10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 61/10 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 25/1997 s spremembami.