Jedro

Sodišče prve stopnje bi moralo glede na izrecno tožbeno navedbo, kdaj je tožnica odločbo prejela, ki očitno nasprotuje tistemu, kar izhaja iz listin v spisu (iz vročilnice), pritožnico pred odločitvijo s tem neskladjem seznaniti in ji dati možnost, da se o tem izjavi. Stranko je namreč treba v takih procesnih situacijah v okviru materialnega procesnega vodstva s tem seznaniti in ji dati možnost, da poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze. Na podlagi izvedbe takih dokazov in njihove presoje v konkretnem primeru pa je nato možen sklep o procesnem dejanskem stanju, na podlagi katerega sodišče odloči o (ne)pravočasnosti tožbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 234/2019-8 z dne 20. 2. 2019 se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče je z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 160-3/2018-19 z dne 23. 10. 2018, v zvezi z odločbo župana Občine Trebnje, št. 160-3/2018-26 z dne 28. 12. 2018, zavrglo kot prepozno. Hkrati je še zavrnilo predlog za podaljšanje roka za predložitev odgovora na tožbo, zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe in odločilo o stroških postopka.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je bila izpodbijana odločba tožnici vročena v ponedeljek 31. 12. 2018, rok za vložitev tožbe je začel teči 1. 1. 2019 in se je iztekel v sredo 30. 1. 2019, tožba pa je bila priporočeno na pošto oddana 31. 1. 2019, torej prepozno.

3. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Ugovarja zmotno ugotovljeno dejansko stanje, saj je odločbo prejela in se z njo seznanila 3. 1. 2019, ko ji je pošiljko posredoval A. A., ki je tožničin edini pooblaščenec za vročanje. Oba, tako tožnica kot tudi g. A. A., sta bila dne 31. 1. 2018 odsotna zaradi dopusta. Poštno pošiljko je zmotno, brez pooblastila in v nasprotju z zakonom in internimi navodili tožnice, sprejela B. B., pripravnica brez licence za samostojno delo. Ker vročevalec tej ne bi smel predati pošiljke, je očitno prišlo do pomote pri vročanju. Izjava uslužbenke Pošte Slovenije, C. C., z dne 11. 3. 2019 dokazuje, da vročitev ni bila izvedena skladno z določbami Zako na o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Sklicuje se na 87.- 89. ter 97. in 98. člen ZUP. Pooblaščenec za vročanje je dokument dejansko prejel šele 3. 1. 2019, zato je tožba vročena pravočasno, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 20. 2. 2019 pa je napačen. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi. Navaja, da je imela na dan 31. 12. 2018 prijavljeno stalno bivališče v tujini, kar dokazuje s potrdilom FURS o davčnem rezidentstvu, in dodaja, da ji je treba kot podjetnici osebno vročati odločbe.

4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je bila vročitev izpodbijane odločbe župana toženke pritožnici opravljena skladno z določbo 91. člena ZUP in je izkazana z vročilnico, zato je tožba prepozna, s pritožbenimi navedbami pa je pritožnica tudi prekludirana. Notranja organizacija pri pritožnici zato ni pomembna. Vse pritožbene navedbe glede vročanja so pritožbene novote, pritožnica v tožbi sploh ni navajala, zakaj je tožbo vložila dan kasneje, kot bi bilo to običajno glede na opravljeno vročitev, čeprav iz njenih pritožbenih navedb izhaja, da se je že takrat tega zavedala. Ni jasno, zakaj pošiljke ni prevzela D. D., ki naj bi v lekarni navedeni dan bila, če je magistra farmacije z licenco. V nasprotnem primeru pa namreč lekarna 31. 12. 2018 sploh ni poslovala na zakonit način. Meni, da je bil ustaljen način prejemanja pošte v pritožničini lekarni, da pošte nista prevzemala le pritožnica in A. A. in da so izjave glede vročanja pošiljke, ki jih je predložila pritožnica, vnaprej pripravljene s strani tožeče stranke in so jih podpisniki le podpisali. Predlaga zavrnitev pritožbe.

**K I. točki izreka**

5. Pritožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno, kdaj je bila priporočena pošiljka, ki je vsebovala izpodbijano upravno odločbo, vročena pritožnici, od česar je odvisna pravočasnost tožbe.

7. Na podlagi prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Po drugem odstavku 29. člena ZUS-1 se šteje, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto. Rok za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 začne v skladu s prvim odstavkom 111. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 teči naslednji dan po vročitvi upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Vročitev upravne odločbe oziroma pravilnost vročitve pa se presoja po določbah ZUP.

8. Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo po prvem odstavku 87. člena ZUP vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, drugi dokumenti pa se strankam posredujejo v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve (ker v slednjih primerih ne gre za osebno vročanje, se ti dokumenti ne vročajo v skladu z določbami ZUP).1 Navedeno velja tudi za vročanje dokumentov iz prvega odstavka 87. člena ZUP (torej tistih, ki se morajo vročiti osebno) pravnim osebam, ki se opravi po tretjem odstavku 91. člena ZUP (posebni primeri vročanja). Vročanje po ZUP je torej zakonsko predpisano opravilo, sestavljeno iz dveh dejanj: vročitve dokumenta naslovniku in sestave posebne listine (vročilnice) o opravljeni vročitvi. Z vročilnico se o opravljeni vročitvi obvesti organ, ki je vročitev odredil (drugi odstavek 87. člena ZUP). Vročilnico podpišeta prejemnik in vročevalec. Prejemnik sam z besedami napiše na vročilnici datum prejema (prvi odstavek 97. člena ZUP).

9. Vročilnica, ki jo pravilno izpolni za to pooblaščena oseba, je javna listina (tretji odstavek 87. člena ZUP in 97. člen ZUP). Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dokazno pravilo o resničnosti javne listine pa ni absolutno. Velja, dokler ga stranka dokazno ne izpodbija z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP). Ta stranka mora svoje trditve utemeljiti in zanje predložiti tudi ustrezne dokaze. Pri tem pa je odvisno od dokazne ocene sodišča (na podlagi proste presoje dokazov, 8. člen ZPP) v vsakem konkretnem primeru, ali je s svojim dokazovanjem dejstev v zvezi z vročanjem uspela ali ne. Da pa lahko stranka uresniči svojo pravico izpodbijanja pravilnosti dejstev, ki izhajajo iz vročilnice, ji mora biti ta možnost v sodnem postopku ustrezno zagotovljena.

10. Pritožnica je že v tožbi navajala, da je odločbo prejela 3. 1. 2019. Sodišče prve stopnje pa je na podlagi vročilnice, pripete k izpodbijani odločbi (v upravnih spisih tožene stranke), ugotovilo, da je bila navedena odločba pritožnici vročena 31. 12. 2018. Med navedbo pritožnice v tožbi in podatki vročilnice je bilo torej očitno neskladje glede datuma.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča bi moralo sodišče prve stopnje glede na izrecno tožbeno navedbo, kdaj je tožnica odločbo prejela, ki očitno nasprotuje tistemu, kar izhaja iz listin v spisu (iz vročilnice), pritožnico pred odločitvijo s tem neskladjem seznaniti in ji dati možnost, da se o tem izjavi. Stranko je namreč treba v takih procesnih situacijah v okviru materialnega procesnega vodstva s tem seznaniti in ji dati možnost, da poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze. Na podlagi izvedbe takih dokazov in njihove presoje v konkretnem primeru pa je nato možen sklep o procesnem dejanskem stanju, na podlagi katerega sodišče odloči o (ne)pravočasnosti tožbe.2

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo Upravnemu sodišču v novo sojenje (79. člen ZUS-1). Do ostalih pritožbenih ugovorov se Vrhovno sodišče glede na sprejeto odločitev in razloge zanjo ni posebej opredeljevalo.

**K II. točki izreka**

13. V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 je Vrhovno sodišče odločitev o stroških tega postopka pridržalo za končno odločbo.

1 Glej Kerševan, Androjna: Upravno procesno pravo: Upravni postopek in upravni spor, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, IUS Softwear, GV Založba, Ljubljana 2017, str. 183 in naslednje. 2 Glej tudi sklep VSRS I Up 127/2019 z dne 5. 2. 2020, kot tudi sklepa I Up 209/2018 z dne 9. 10. 2019 in I Up 194/2019 z dne 29. 1. 2020.